Jedro

Države članice, ki jih zavezuje Direktiva o sprejemu, med katere spada Republika Bolgarija, morajo prosilcem za azil - tudi v okviru postopka na podlagi Uredbe Dublin III - v skladu s členi od 17 do 19 te uredbe zagotoviti potrebno zdravstveno varstvo in zdravniško pomoč, ki vključujeta vsaj nujno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni. V teh okoliščinah in v skladu z vzajemnim zaupanjem med državami članicami obstaja močna domneva, da bo zdravljenje, ki bo na voljo prosilcem za azil v državah članicah, ustrezno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba iz I. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) zavrnilo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-9/2025/9 (1221-13) z dne 5. 3. 2025, s katerim je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito (1. točka izreka), ker je na podlagi meril iz Uredbe Dublin III¹ za njeno obravnavanje odgovorna Republika Bolgarija (2. točka izreka), in določila rok za izvršitev predaje (3. točka izreka).

2.V obrazložitvi je Upravno sodišče pojasnilo, da je tožnik sam povedal, da je bila njegova edina zdravstvena težava v Republiki Bolgariji prehlad, tudi sicer nedokazane tožbene navedbe glede stenic, nevšečnosti in alergije pa ne dosegajo stopnje resnosti, da bi bilo mogoče šteti, da gre za nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Po predaji bo tožnik, ki ima zdaj status prosilca, nameščen v azilni dom in ne v center za tujce, kjer je preživel nekaj dni pred premestitvijo v azilni dom in na katerega se nanaša večina tožbenih očitkov. Da bi bil tožnik v Republiki Bolgariji lahko izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju zaradi izjemno slabih in nehigienskih razmer, ne potrjuje nobeno od relevantnih poročil pristojnih evropskih organov.

3.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper to sodbo vlaga pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in sklep toženke odpravi; podrejeno, naj jo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da se je po izdaji izpodbijane sodbe, enako kot prosilcu v zadevi I Up 92/2025, v kateri je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, njegovo zdravstveno stanje naglo in hudo poslabšalo. Po opravljenih preiskavah sta mu bili postavljeni diagnozi kronična analna fisura in akutni hemoroidni sindrom s hemoroidnimi vozli 3. stopnje ter predpisana zdravila. Čez tri mesece je naročen na kontrolni pregled, morda bo potrebna tudi operacija hemoroidov. Vse navedeno po pritožnikovem prepričanju kaže na to, da bi bil v primeru predaje lahko izpostavljen znatnemu in nepopravljivemu poslabšanju zdravstvenega stanja in s tem nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Brez nadaljnjega zdravljenja bi lahko potreboval nujno medicinsko pomoč, ko je bil zaprt v bolgarskem centru za tujce, pa zdravniške pomoči ni prejel. V Republiki Bolgariji so bile bivanjske razmere in hrana v azilnem domu in centru za tujce tako slabe, da je zbolel za boleznijo prebavil.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Člen 3(2)(2) Uredbe Dublin III določa, da kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti vzvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine,² država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno. Povedano drugače, države članice so, vključno z nacionalnimi sodišči, na podlagi člena 4 Listine zavezane, da prosilca ne predajo odgovorni državi članici, če ni mogoče, da ne bi vedele, da sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka in pogoji za sprejem prosilcev v tej državi članici pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen dejanski nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo.³

7.Čeprav se člen 3(2)(2) Uredbe Dublin III nanaša zgolj na položaj, v katerem je takšna nevarnost posledica sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku in pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v odgovorni državi članici, je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju SEU) že razsodilo, da se predaja prosilca v to državo članico ne izvede v vseh okoliščinah, v katerih obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bo prosilec med predajo ali po njej izpostavljen taki nevarnosti.⁴

8.Pritožnik v obravnavani zadevi zatrjuje, da bo nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja izpostavljen po predaji, iz razloga svojega zdravstvenega stanja (ima hemoroide in analno fisuro). To bi se mu brez nadaljnjega zdravljenja lahko poslabšalo tako, da bi potreboval nujno medicinsko pomoč, v bolgarskem centru za tujce, kjer je preživel osem ali deset dni, pa naj zdravniške pomoči ne bi prejel. Tudi tamkajšnje bivanjske razmere in hrana naj bi bile slabe.

9.V zvezi s pogoji za sprejem v odgovorni državi članici in zdravstvenim varstvom, ki je tam na voljo, je SEU že poudarilo, da morajo države članice, ki jih zavezuje Direktiva o sprejemu,⁵ med katere spada Republika Bolgarija, prosilcem za azil - tudi v okviru postopka na podlagi Uredbe Dublin III - v skladu s členi od 17 do 19 te uredbe zagotoviti potrebno zdravstveno varstvo in zdravniško pomoč, ki vključujeta vsaj nujno oskrbo ter osnovno zdravljenje bolezni. V teh okoliščinah in v skladu z vzajemnim zaupanjem med državami članicami obstaja močna domneva, da bo zdravljenje, ki bo na voljo prosilcem za azil v državah članicah, ustrezno.⁶ V obravnavanem primeru to pomeni, da obstaja domneva, da Republika Bolgarija prosilcem za mednarodno zaščito zagotavlja potrebno zdravstveno varstvo in zdravniško pomoč ter da ni razlogov, da se pritožnikovo zdravljenje po predaji ne bi nadaljevalo. Pritožnik namreč ne zatrjuje, da bi šlo pri hemoroidih ali analni fisuri za hudo ali specifično bolezen, katere ustrezno zdravljenje bi bilo na voljo samo v nekaterih državah članicah,⁷ med katere Republika Bolgarija ne sodi.

10.Navedene domneve glede obstoja in kakovosti zdravniške obravnave v Republiki Bolgariji pritožniku tudi ne uspe izpodbiti s ponavljanjem tožbenih trditev, da v času svojega nekaj dnevnega bivanja v tamkajšnjem centru za tujce ni prejel zdravniške pomoči ter da so bile bivanjske razmere in hrana slabe. Do teh navedb se je v izpodbijani sodbi opredelilo že Upravno sodišče, ki je v 27. točki obrazložitve izčrpno pojasnilo, da je bila pritožnikova edina zdravstvena težava v Republiki Bolgariji prehlad in da so tožbene trditve glede stenic, nevšečnosti in alergije nedokazane, tudi če bi držale, pa ne dosegajo stopnje resnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja iz člena 4 Listine. Ker pritožba ne pojasni, zakaj naj bi bile te ugotovitve zmotne, jim lahko Vrhovno sodišče le pritrdi in doda, da pritožnikovi argumenti tudi ob upoštevanju zatrjevanega poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja ne vzbujajo resnih pomislekov, da mu ustrezno zdravljenje v Republiki Bolgariji ne bi bilo na voljo.

11.Pritožnik spregleda tudi, da morajo pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale uporabo člena 4 Listine, dosegati posebej visok prag resnosti, kar se presoja glede na vse okoliščine zadeve.⁸ V zadevi C. K. in drugi je SEU kot take spoznalo okoliščine, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja.⁹ Takšnega posebej resnega zdravstvenega stanja pa pritožnik, ki pritožbo pravzaprav gradi le na tem, da je po izdaji izpodbijane sodbe zaradi težav s hemoroidi nekajkrat obiskal zdravnika specialista, ki mu je predpisal zdravila in ga naročil na kontrolni pregled, ni zatrjeval. Zgolj pavšalno predvidevanje, da bi se mu lahko zdravstveno stanje brez nadaljnjega zdravljenja poslabšalo tako, da bi moral poiskati urgentno zdravniško pomoč, za izkaz posebne resnosti bolezni ter znatnih nepopravljivih posledic za pritožnikovo zdravstveno stanje ne zadošča. Glede na vse navedeno po presoji Vrhovnega sodišča ni razlogov za prepričanje, da bi bil pritožnik po predaji Republiki Bolgariji lahko izpostavljen dejanski nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu člena 4 Listine.

12.Pritožnik v pritožbi, drugače kot prosilec v zadevi I Up 92/2025,¹⁰ prav tako ni zatrjeval dejstev, ki bi vzbujala pomisleke v to, ali bi že sama izvršitev predaje, ne glede na kakovost sprejema in oskrbe, ki sta na voljo v odgovorni državi članici, zanj lahko pomenila nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. Pritožbene navedbe, da potrebuje zdravila in da ima čez tri mesece kontrolni pregled, na katerem bo odločeno o morebitnem nadaljnjem zdravljenju, namreč ne omogočajo sklepanja, da bi predaja, ki bo potekala na mednarodnem letališču v Sofiji (4. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), sploh lahko imela kakršenkoli vpliv na pritožnikovo zdravstveno stanje.

13.Na podlagi navedenega in ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene, podani pa niso niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo (I. točka izreka izpodbijane sodbe in sklepa) potrdilo.

-------------------------------

1Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev).

2Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

3Sodbi C-578/16 PPU z dne 16. 2. 2017 v zadevi C. K. in drugi (60. točka obrazložitve) in C-163/17 z dne 19. 3. 2019 v zadevi Jawo (85. točka obrazložitve).

4Sodba C-163/17 z dne 19. 3. 2019 v zadevi Jawo, 87. točka obrazložitve.

5Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev).

6Sodba C-578/16 PPU z dne 16. 2. 2017 v zadevi C. K. in drugi, 70. točka obrazložitve.

7Primerjaj 72. točko obrazložitve sodba SEU C-578/16 PPU z dne 16. 2. 2017 v zadevi C. K. in drugi.

8Sodbi C-163/17 z dne 19. 3. 2019 v zadevi Jawo (91. točka obrazložitve) ter C-185/24 in C-189/24 z dne 19. 12. 2024 v zadevi Tudmur (37. točka obrazložitve).

9Sodba C-578/16 PPU z dne 16. 2. 2017, 96. točka obrazložitve.

10Iz povzetka pritožbenih navedb iz sodbe I Up 92/2025 z dne 17. 2. 2025 izhaja, da je pritožnik v tisti zadevi med drugim zatrjeval tudi, da mora oko zaščititi pred zunanjimi vplivi in hitrimi spremembami atmosferskega tlaka, zaradi česar je po posegu predvidena tudi bolniška odsotnost.

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) - člen 17, 18, 19

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.