Jedro

Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v rubriki podatki o zadevi) navedla, da želi brezplačno pravno pomoč pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej za dva ločena postopka. Tožena stranka glede na takšen zahtevek ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločila z izpodbijano odločbo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 2137/2012 z dne 11. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, Bpp 1237/2012, odločila, da se prosilkina vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljena zavrne. Odločitev je utemeljila s podatkom, da mora prosilec v skladu z določilom 18. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kumulativno izkazati finančno materialni kriterij oziroma subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja glede na listinska dokazila o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Prosilka zaproša za pomoč v zvezi s postopkom razveze zakonske zveze. Glede na določbo 65. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, mora v skladu z določilom 78. člena ZZZDR odločiti tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši in ugotavljati, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. Ker iz podatkov v spisu izhaja, da je prosilka 10. 10. 2012 pri Okrožnem sodišču v Celju vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, ki jo je 12. 8. 1989 sklenila z A.A. in da zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok, je tožena stranka ocenila, da prosilka v predmetni zadevi ne potrebuje pravnega strokovnjaka, ki bi jo zastopal v sodnem postopku. Ta postopek je namreč hiter in enostaven, zadošča le ugotovitev negativnih dejstev, to je nevzdržnost zakonske zveze in se na naroku za glavno obravnavo ne bodo obravnavala dejansko in pravno zapletena vprašanja. Prosilka bo kot stranka izpovedala le glede njej znanih razlogov za nevzdržnost zakonske zveze. Iz navedenega razloga, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, je prošnja prosilke neutemeljena že iz tega razloga, zato v nadaljevanju ni bilo treba presojati izpolnjevanja subjektivnega oziroma finančnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja, saj pravnega strokovnjaka v zadevi za katero je zaprosila BPP, potrebuje. Tožena stranka je namreč spregledala, da je tožničin mož že dalj časa, psihično in fizično, nasilen. Pojasnila je, da mu je bil z odredbo Policijske postaje Celje in sklepom Okrožnega sodišča v Celju že izrečen podaljšan ukrep prepovedi približevanja. Ker se je nasilje toženca po začetku postopka zaradi razveze zakonske zveze še stopnjevalo, je tožnica v okviru razveznega postopka, na podlagi določil drugega odstavka 411. člena Zakona o pravdne postopku (v nadaljevanju ZPP), pri Okrožnem sodišču v Celju 23. 10. 2012 vložila predlog za izdajo začasne odredbe, zaradi izselitve toženca iz skupnega stanovanja. Ker se je nasilje nadaljevalo, je tožeča stranka v predmetnem postopku s pripravljalno vlogo 10. 12. 2012 podala dodatne navedbe in dodatne dokazne predloge, Okrožno sodišče Celje pa je z vabilom z dne 12. 12. 2012 razpisalo prvi narok za glavno obravnavo in narok za izdajo začasne odredbe. Tožeča stranka je poleg tega 17. 12. 2012 prejela odgovor toženca na predlog za začasno odredbo z dne 11. 12. 2012, s katerim je toženec predlagani začasni odredbi nasprotoval, zato je tožnica na naroku za izdajo začasne odredbe, ki je 21. 12. 2012 potekal pred Okrožnim sodiščem v Celju, navedbe toženca prerekala. Na istem naroku je sodišče izvedlo predlagane dokaze v zvezi z odločanjem o utemeljenosti predloga za izdajo z.o. in sicer tako, da je zaslišalo tožnico, toženca ter priče. Glede na navedeno je tožnica prepričana, da bi v postopku zaradi razveze zakonske zveze, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. IV P 724/2012, vsekakor potrebovala pomoč pravnega strokovnjaka in da ni šlo za enostaven in hiter postopek. Tožena stranka je zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in zmotno uporabila materialno pravo. Podrejeno tožnica opozarja, da razlogi, ki jih v izpodbijani odločbi navaja tožena stranka, ne predstavljajo zakonitih razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev BPP. Prepričana je, da bi morala tožena stranka, če je imela pomisleke o prošnji, tožnici dati možnost izjaviti se o vseh ugotovljenih dejstvih, pravno pomembnih za odločitev in tako bi tožnica imela možnost, da toženi stranki pojasni, zakaj v predmetnem postopku rabi pomoč pravnega strokovnjaka. Ker ji ta možnost ni bila dana, je podana bistvena kršitev pravil postopka v smislu prvega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v povezavi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj postopek razveze, v konkretnem primeru, ko zakonca nimata mladoletnih otrok, ni pravno zapleten in zahteven postopek, zato tožnica zanj ne rabi pravnega strokovnjaka. Sodišče po vpogledu v podatke priloženega upravnega spisa meni, da je odločitev tožene stranke najmanj preuranjena. V obravnavani zadevi je namreč tožnica v prošnji za dodelitev BPP, v rubriki podatki o zadevi, navedla, da želi BPP pri razvezi zakonske zveze in delitvi skupnega premoženja, torej je zaprosila za dodelitev BPP za dva, med sabo ločena postopka. Prav tako je predložila zahtevo za razvezo, ki jo je pri Okrožnem sodišču v Celju vložila 10. 10. 2012 in iz katere izhaja, da je bila partnerju, s strani Policije in sodišča že izrečena prepoved približevanja in prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Navedeno trditev je tožnica izkazala z listinami. Gre za podatek, ki bi ga po presoji sodišča tožena stranka morala upoštevati pri presoji, ali se bodo morda v razveznem postopku razreševala tudi druga pomembna vprašanja, oziroma, ali bo tožnica sam postopek razveze, z ozirom na prej navedeni podatek, sposobna voditi sama, brez pravnega strokovnjaka. Nadalje sodišče opozarja, da se postopek dodelitve BPP vodi na podlagi vloge stranke, o kateri je ob upoštevanju pravil ZUP, treba odločiti v celoti. V obravnavanem primeru tožena stranka o tožničini, dne 21. 11. 2012 podani vlogi (za razvezo zakonske zveze in delitev premoženja) ni odločila v celoti, niti ni pojasnila, zakaj o delu vloge, ki se nanaša na delitev skupnega premoženja, ni odločala z izpodbijano odločbo.

Na podlagi navedenega je sodišče v delu, ki se nanaša na izpodbijano odločitev in postopek razveze zakonske zveze, presodilo, da izpodbijana odločitev temelji na nepopolnem in pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Gre namreč za vprašanje, ki bi pod pogojem pravilne uporabe že predloženih podatkov, moralo biti razčiščeno v postopku pridobitve BPP, po pravilih ZUP, predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku. Ker tožnica v tožbi oporeka v postopku dodelitve BPP ugotovljenem dejanskem stanju, je prej navedena pomanjkljivost oziroma kršitev določbe 9. člena ZUP (sodelovanje stranke v postopku), lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v sporni zadevi za bistveno kršitev določb postopka, s tem pa za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, nadaljevanju ZUS-1), v katerem pa bo morala odločiti o tožničini prošnji za dodelitev BPP v celoti, torej tudi v delu, v katerem se vloga za dodelitev BPP nanaša na postopek delitve skupnega premoženja.

K II. točki izreka Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 350,00 €, ki jih je skupaj z DDV sodišče naložilo v plačilo toženi stranki. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožnici prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).