- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep I Cp 718/2005
ECLI:SI:VSKP:2005:I.CP.718.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Zaznamba spora in njena pravna podlagaAli je tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, tožba, za katero 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora?
- Uporaba zakonodajeAli je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo ZZK-1, kljub temu da je bil predlog za zaznambo spora vložen, ko je veljal ZZK/95?
- Oblikovanje tožbenega zahtevkaAli je tožeča stranka pravilno oblikovala tožbeni zahtevek kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbenega zahtevka kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne zaznamba spora vodenega pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod opr.št. P 60/2002 in izbriše plomba pod opr.št. Dn št. 852/2002. Zoper sklep sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pritožujeta predlagatelja. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje pri odločanju uporabilo napačni zakon. V času vložitve tožbe in predloga je bil v veljavi ZZK/95, zato bi sodišče moralo uporabiti ta zakon. Predlagatelja kot tožeča stranka v sporu opr.št. P 60/2002 med drugim zahtevata tudi izbris zastavne pravice, ki je vpisana na parc.št. 6082/2 k.o. P.. Zastavna pravica na nepremičnini je nedvomno stvarna pravica, zato je izpolnjen osnovni pogoj za zaznambo spora, določen v 44. členu ZZK (prav tako je izpolnjen tudi pogoj določen v 79. členu ZZK-1), to je, da poteka spor o prenehanju stvarne pravice. Ne drži navedba sodišča prve stopnje, da ni bil podan ustrezen predlog za zaznambo spora. Tožba je imela vse podatke, ki jih vsebuje predlog za zaznambo spora. V primeru, da bi sodišče štelo tožbo za nepopoln predlog, bi moralo ravnati v skladu z določbami o nepopolnih vlogah in predlagatelja pozvati, da predlog dopolnita. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo in je predlog neutemeljeno zavrnilo.
Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavanem primeru uporabiti Zakon o zemljiški knjigi iz leta 1995 (v nadaljevanju ZZK), ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. Res je bil predlog za zaznambo spora vložen dne 7.3.2002, ko je še veljal ZZK, vendar pa 246. člen Zakona o zemljiški knjigi -1 (v nadaljevanju ZZK-1), ki je začel veljati 16.9.2003, določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu. Ker je sodišče prve stopnje o predlogu odločalo šele 24.8.2004, to pa je po uveljavitvi ZZK-1, je ravnalo pravilno, ko je pri odločanju uporabilo določbe ZZK-1. Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbeni zahtevek kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1. Ker je torej prvostopenjsko sodišče povsem pravilno predlog za zaznambo spora zavrnilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).