Jedro

Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor upnika S. d. o. o. (r. 101) (1. točka izreka) in odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 11. 3. 2022 (r. 108), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil upnik S. d. o. o., smiselno iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP) ter pritožbenemu sodišču predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in s sklepom spremeni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase St 000/2021 z dne 17. 12. 2022 na način, da ugovoru upnika ugodi oziroma da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upraviteljica je dne 17. 2. 2022 pripravila načrt razdelitve posebne razdelitvene mase v višini 18.122,17 EUR, ki se je oblikovala z unovčenjem posebne stečajne mase tj. premičnin – proizvodne opreme, po sklepu o prodaji z dne 22. 10. 2021. V načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase je upraviteljica kot strošek upoštevala tudi del Nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju NUSZ), ki je bil stečajnemu dolžniku odmerjen z odločbo FURS št. DT001/2021 z dne 26. 4. 2021, in sicer znesek v višini 2.296,80 EUR. Navedla je, da gre za sorazmerni delež NUSZ glede na površino, ki ga zaseda premoženje, ki je predmet posebne stečajne mase (225 m²), v razmerju do površine, ki jo zaseda vsa stečajna masa (485 m²) tj. 46,40% od 4.950,00 EUR. Zoper tako odločitev je pritožnik, ki ima na tem premoženju priznano ločitveno pravico in je prvi v vrsti za poplačilo iz posebne razdelitvene mase, vložil ugovor. V ugovoru je primarno trdil, da upraviteljica navedenega stroške ne bi smela upoštevati pri razdelitvi posebne razdelitvene mase, saj je NUSZ dajatev, ki se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, stečajni dolžnik pa je bil v letu 2021 lastnik več nepremičnin na naslovu X, v zvezi s katerimi je FURS izdal odločbo. NUSZ je vezan na lastništvo nepremičnin in ne na premičnine, ki so tvorile posebno stečajno maso, zato NUSZ ne more predstavljati stroška v zvezi z unovčenjem premičnin. Nadalje je tudi trdil, da je bil z določbo FURS celotni NUSZ odmerjen v višini 7.491,94 EUR za skupno 3.829,50 m² površin na naslovu X, površina, ki so jo zasedale premičnine pa je le 225 m², kar predstavlja le 5,87% površine vseh nepremičnin, za katere je bil z odločbo FURS odmerjen NUSZ. Od zneska 4.950,00 EUR je višina NUSZ, ki odpade na tako površino le 290,65 EUR in le to je strošek, ki bi morda lahko bremenil posebno razdelitveno maso. V odgovoru na ugovor je upraviteljica dodatno pojasnila, da je bil NUSZ odmerjen za celotno leto 2021 v skupnem znesku 7.491,94 EUR. Ker se je stečajni postopek začel 6. 5. 2021, je bila narejena razmejitev za čas pred in po začetku stečajnega postopka. Znesek za čas po začetku stečajnega postopka znaša 4.904,98 EUR, ki po njenem stališču v celoti predstavlja strošek stečajnega postopka.1 Navedla je tudi, da je bil stečajni dolžnik res lastnik vseh nepremičnin, vendar jih je prodal že 30. 6. 2015 družbi M. d. o. o., ki je v 100% lasti ločitvenega upnika S. d. o. o. Slednji je nato tudi kupil vse nepremičnine in postal njihov zemljiškoknjižni lastnik z učinkovanjem vpisa z dne 7. 4. 2021 (datum vpisa 30. 4. 2021). Nihče od navedenih kupcev pristojnega organa o spremembi lastništva ni obvestil oziroma je ločitveni upnik opustil dolžno skrbnost obvestitve FURS o spremembi lastništva, zato je FURS izdal odločbo v breme stečajnega dolžnika. Vse to je bilo ugotovljeno šele po pravnomočnosti odločbe. Upraviteljica je še navedla, da je po 62. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ-84) zavezanec za plačilo NUSZ tudi neposredni uporabnik nepremičnin. Stečajni dolžnik je uporabljal skupaj 485 m² teh površin, za šotor 260 m², za proizvodno linijo, ki je tvorila posebno stečajno maso – 225 m² torej sta površini v razmerju 46,40:53,50. Znesek v višini 4.904,98 EUR je upraviteljica zato glede na navedeno razmerje razdelila in 2.296,80 EUR (za 225 m²), upoštevala kot strošek posebne stečajne mase, saj gre po njenem mnenju za sorazmerni del, ki neposredno bremeni posebno stečajno maso. Poleg tega je upraviteljica že navedla, da če bi sodišče sledilo ugovoru ločitvenega upnika, bi bilo potrebno celotni načrt razdelitve posebne stečajne mase spremeniti, saj splošna stečajna masa v primeru, da bi strošek NUSZ 2021 v celoti bremenil splošno stečajno maso, ne bi zadoščala za kritje vseh stroškov stečajnega postopka in bi bilo potrebno posebno stečajno maso obremeniti tudi za splošne stroške iz tretje alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče je temu pojasnilu upraviteljice sledilo, jo z obvestilom z dne 10. 3. 2021 obvestilo o zavrnitvi ugovora ločitvenega upnika ter jo pozvalo k predložitvi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase (p. d. 107). Z izpodbijanim sklepom je o zavrnitvi ugovora odločilo in potrdilo končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je v zvezi z razdelitvijo stroškov NUSZ pojasnilo, da če je bil stečajni dolžnik souporabnik nepremičnin, za katere je bilo odmerjeno NUSZ, potem je ta celotni strošek (v delu, ki se nanaša na obdobje po začetku stečajnega postopka), potrebno razdeliti glede na delež površine, ki jo posamezno premično premoženje (kot edino premoženje stečajnega dolžnika) stečajnega dolžnika zaseda na teh nepremičninah, kar je v predlaganem načrtu tudi narejeno. Ker predstavlja preostalo stečajno maso le še šotor, ki zaseda 260 m², bi bilo nepravilno, da bi to splošno stečajno maso obremenili s celotnim preostalim stroškom NUSZ, posebno stečajno maso pa le v višini 290,65 EUR.

7. Standard ustrezne obrazloženosti predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba v konkretnem primeru, da omogoča učinkovito pravno sredstvo. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki jo je podalo sodišče prve stopnje in se v celoti navezuje na odgovor upraviteljice na ugovor upnika S. d. o. o., je pritožbeni očitek o procesni kršitvi iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP neutemeljen. Razlogi o odločilnih dejstvih so podani in izpodbijano odločitev je mogoče preizkusiti.

8. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve (kar je pritožnik zatrjeval že v ugovoru zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase) o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da NUSZ v nobenem primeru ni mogoče upoštevati pri razdelitvi posebne razdelitvene mase, saj ne gre za strošek v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase po določbi 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Iz navedene določbe izhaja, da predstavljajo strošek v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase tudi stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in _stroški, nastali z upravljanjem tega premoženja od začetka stečajnega postopka do njegove prodaje_ (elektrika, stavbno zemljišče, komunalni prispevki, voda, parkirnina in podobno), zmanjšani za morebitne prejete najemnine v zvezi s predmetnim premoženjem. Pritožba ne izpodbija dejstva, da je bil del NUSZ, ki je bil odmerjen stečajnemu dolžniku z odločbo FURS št. DT001/2021 z dne 26. 4. 2021 (odločba se v spisu nahaja kot priloga k p. d. 91), odmerjen tudi za uporabo stavbnega zemljišča, na katerem so se nahajale premičnine – proizvodnja linija, ki so tvorile posebno stečajno maso, s prodajo katere se je sedaj oblikovala posebna razdelitvena masa, ki je predmet spornega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Če je temu tako predstavlja skladno z zgoraj citirano določbo ZFPPIPP, tisti del NUSZ, ki je bil odmerjen za tisti del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine – proizvodnja linija, strošek, ki je nastal v zvezi z upravljanjem premoženja, ki je tvorilo posebni stečajno maso, saj je podana neposredna vzročnost med posebno stečajno maso in tem delom NUSZ. Nenazadnje je v citirani določbi ZFPPIPP primeroma našteto prav „stavbno zemljišče“, torej predstavljajo strošek posebne stečajne mase tudi davščine in prispevki, ki so bili odmerjeni v zvezi s stavbnim zemljiščem, ki se je uporabljalo neposredno prav za upravljanje premoženja, ki je tvorilo posebno stečajno maso. Neutemeljeno je zato pritožbeno stališče, da je določbo 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se NUSZ kot strošek upošteval le, če bi posebno stečajno maso predstavljale nepremičnine, za katere je bil NUSZ odmerjen. Taka razlaga bi bila glede na podane okoliščine preozka. Kar pa ne pomeni, da je sodišče s tem NUSZ na novo odmerilo in na novo določilo zavezanca za njegovo plačilo, temveč ga je le upoštevalo kot strošek pri razdelitvi stečajne mase. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče s tem, ko je NUSZ upoštevalo kot strošek, odločilo o zadevi, ki ne sodi v sodno pristojnost, posledično pa tudi ni podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, da je NUSZ opredelilo kot strošek posebne stečajne mase je torej pravilna, vendar le po samem temelju, ne pa tudi po višini. Neposredni strošek NUSZ, ki bremeni konkretno posebno stečajno maso, je lahko, kot že navedeno, le tisti del NUSZ, ki v razmerju do celotno odmerjenega NUSZ odpade prav in samo na tisti konkretni del nepremičnin, na katerem so se nahajale premičnine, ki so tvorile to posebno stečajno maso. Pritožba torej utemeljeno trdi, da kot strošek posebne stečajne mase ni mogoče upoštevati celotnega NUSZ, odmerjenega za čas po začetku stečajnega postopka (v obravnavanem primeru gre za znesek v višini 4.950,00 EUR). Poleg tega je potrebno glede na določbo 6. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, upoštevati le tisti del NUSZ, ki je nastal od začetka stečajnega postopka _do prodaje_ te posebne stečajne mase.2 Pritožba torej utemeljeno trdi, da je bil z odločbo FURS NUSZ odmerjen za skupaj 3.829,50 m² nepremičnin, za uporabo posebne stečajne mase pa je bilo namenjenih le 225 m². Pri tem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz odločbe FURS izhaja, da se NUSZ za različne nepremičnine odmeri po različnih stopnjah (točkah), ni pa mogoče ugotoviti, koliko NUSZ je bilo konkretno odmerjenega za prav tistih 225 m², ki so bile uporabljene za posebno stečajno maso, saj tega nihče ne trdi.

10. Stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno celotni NUSZ, ki odpade na čas po začetku stečajnega postopka (torej znesek 4.950,00 EUR), razdeliti med splošno in posebno razdelitveno maso v razmerju kot je premoženje, ki tvori posamezno maso, bremenilo nepremičnine (razmerje 46,40:53,50) je torej napačno. Pritožba je zato utemeljena v delu, v katerem graja odločitev o zavrnitvi ugovora upnika S. d. o. o. (1. točka izreka), saj je tak ugovor upnika S. d. o. o. delno utemeljen. Ker pa glede na trenutno stanje stvari (podatke), pritožbeno sodišče ne more samo ugotoviti, koliko oziroma kateri del konkretno odmerjenega NUSZ predstavlja strošek, za katerega je potrebno bremeniti posebno razdelitveno maso (torej ni mogoče ugotoviti za koliko je ugovor dejansko utemeljen), poleg tega pa je tudi upraviteljica že v odgovoru na ugovor, prav tako pa tudi sedaj v odgovoru na pritožbo, opozorila, da če bi sodišče sledilo ugovoru ločitvenega upnika, bi bilo potrebno celotni načrt razdelitve posebne stečajne mase spremeniti, saj splošna stečajna masa v primeru, da strošek NUSZ bremeni splošno stečajno maso, ne bi zadoščala za kritje vseh stroškov stečajnega postopka (3. alineji 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), pritožbeno sodišče ni moglo pritožbi (in ugovoru) ugoditi tako, da bi samo spremenilo končni načrt razdelitve posebne razdelitvene mase. Tako stanje stvari je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva gornje ugotovitve pritožbenega sodišča, torej da je ugovor upnika S. d. o. o. delno utemeljen tako, da se kot strošek pri delitvi posebne razdelitvene mase upošteva le tisti del NUSZ, ki je bil odmerjen za nepremičnine, ki so se neposredno in konkretno uporabljale za proizvodnjo linijo, od začetka stečajnega postopka do prodaje tega premoženja, zato naj upraviteljico pozove, da pripravi nov načrt posebne razdelitvene mase skladno s tako ugotovitvijo.

1 NUSZ predstavlja javnopravni prihodek občine, zato je razliko v višini 2.586,96 EUR Mestna občina X prijavila v stečajni postopek kot svojo terjatev do stečajnega dolžnika (prim. prijavo terjatve p. d. 24 - v seznamu izvršilnih naslovov je med drugim navedena tudi terjatev po tej odločbi za NUSZ), ki ji je bila v celoti priznana pod zap. št. 16 Končnega seznama z dne 4. 11. 2021 (p. d. 72) – op. pritožbenega sodišča. 2 Iz rednega poročila upraviteljice z dne 14. 1. 2022 (p. d. 90), v katerem je navedla, da so sporne premičnine – proizvodnja linija bile prodane, datum prodaje ni razviden.