Jedro

V postopku po čl. 498 a ZKP je sredstva mogoče odvzeti le, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja po čl. 252 KZ, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. Tako morajo biti dokazani subjektivni in objektivni znaki kaznivega dejanja. Ker določba čl. 252 KZ-95 za storilca ni predpisovala dvojne kaznivosti in je bil storilec obsojen za predhodno kaznivo dejanje, ne more biti zanj izpeljan postopek za odvzem koristi, ker so dokazani zakonski znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da gre za umazan denar, ki izvira iz kaznivih dejanj.

Za presojo, ali je mogoče izpeljati postopek po 498 a čl. ZKP, ni pomembno le dejstvo, da se postopek ni končal z obsodilno sodbo za kaznivo dejanje 252. čl. KZ in da je bil postopek ustavljen, ampak je pomembno tudi, ali so podani zakoniti pogoji za izpeljavo postopka po 498 a čl. ZKP.

Ugotavljanja predhodnega kaznivega dejanja, za katerega je v teku kazenski postopek, postopek po čl. 498 a ZKP ne more nadomestiti.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornikov obdolženega A. K. in po uradni dolžnosti za obdolženega M. L. se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 2. odst. 498 a čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odvzelo denarna sredstva, ki so bila v predkazenskem postopku zasežena in izročena sodišču dne 13.1.1998 v hrambo, in sicer A. K. 20 francoskih frankov, 2.055 nemških mark, 3.291 nemških mark, 163.870,00 tolarjev in 2.918.410,00 tolarjev, vse v protivrednosti v EUR-ih ter 1.700 madžarskih forintov, 800 švedskih kron in 4.650 iraških dinarjev, ter M. L. 31.750 nemških mark, 1.200,00 tolarjev, oboje v protivrednosti v EUR-ih, in 7.260 škotskih funtov.

Zoper sklep so se pravočasno pritožili zagovorniki obdolženega A. K. zaradi kršitev določbe 498 a čl. ZKP in predlagali, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki utemeljeno izpodbijajo sklep o odvzemu sredstev obdolženemu A. K. Ker pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obdolženega A. K., v korist tudi obdolženemu M. L., ki se ni pritožil, je ravnalo po uradni dolžnosti, kakor da bi se pritožil tudi ta (1. odst. 403. čl. ZKP v zvezi s 387. čl. ZKP).

Po določbi 1. odst. 498 a čl. ZKP se, razen v primerih, ko se kazenski postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec spozna za krivega, denar ali premoženje nezakonitega izvora iz 252. čl. Kazenskega zakonika (KZ), vzame tudi, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja iz 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. O dokazanosti zakonskih znakov je mogoče govoriti le tedaj, če je podana enaka stopnja gotovosti, kot se zahteva za izrek obsodilne sodbe. Tako morajo biti dokazani vsi objektivni kot subjektivni znaki kaznivega dejanja. Če naj bi izviral denar ali premoženje iz kaznivega dejanja pranja denarja po 252. čl. KZ, morajo biti tako po objektivnem kriteriju dokazani tudi zakonski znaki predhodnega kaznivega dejanja, pri čemer se glede tega kaznivega dejanja izrek pravnomočne sodbe sicer ne zahteva, vendar pa mora biti predhodno kaznivo dejanje takšno, da je že objektivno mogoče presoditi, da predstavlja vir umazanega denarja. Res je, da se postopek po 498 a čl. ZKP lahko opravi tudi tedaj, če se je kazenski postopek zoper obdolženca končal s pravnomočno oprostilno ali zavrnilno sodbo ali z ustavitvijo postopka, ali če sploh ni mogoče zoper osumljenca uvesti kazenskega postopka, ker je podana kakšna izmed okoliščin, ki izključuje kazenski pregon.

V tem zadnjem primeru, so okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, procesne predpostavke za uvedbo kazenskega postopka tako, da postopka zaradi različnih okoliščin, ni bilo mogoče uvesti in izpeljati. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep v povezavi z navedbami v pritožbi presojalo tudi na podlagi citiranih teoretičnih izhodišč, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izhajalo iz stališča, da je denar, ki je bil zasežen A. K. in M. L. tako imenovani umazan denar, ki naj bi bil pridobljen s kaznivim dejanjem pranja denarja. Izviral pa naj bi iz predhodnih kaznivih dejanj v zvezi z mamili, to je kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po čl. 196 KZ. Sodišče se opira na pravnomočno končano kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. K 53/98, v kateri sta bila med drugimi spoznana za kriva tudi A. H. za pet kaznivih dejanj po čl. 196 KZ in A. K. za eno kaznivo dejanje po čl. 196 KZ. Opira pa se tudi na dejstvo, da zoper M. H. teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po čl. 196 KZ, kar naj bi utemeljevalo obstoj predhodnega kaznivega dejanja. Nadalje sodišče še ugotavlja, da kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja pranja denarja po 252. čl. KZ zoper obdolžena A. K. in M. L. ni bil končan s pravnomočno oprostilno sodbo za navedeno kaznivo dejanje, ampak iz drugih razlogov, na podlagi česar tudi sklepa, da je mogoče izpeljati postopek po 498a čl. ZKP, pri čemer sodišče prve stopnje sledi predlogu državne tožilke, ki ga v izpodbijanem sklepu tudi povzema. Kot je razumeti razloge sklepa sodišče na podlagi očitkov iz obtožnice pod točkami 2 in 9 za kaznivo dejanje po čl. 252. KZ zoper obdolžena A. K. in M. L., ki je bila za oba obdolženca umaknjena in kazenski postopek ustavljen s sklepoma sodišča, sklepa na dejstvo, da je šlo za pranje tako imenovanega umazanega denarja in da je tako tudi podana podlaga za odvzem denarja, navedenega v izreku izpodbijanega sklepa. Tako sodišče opiše finančne transakcije v zvezi z dejanjem, opisanim pod točko 2, ki se je očitalo obdolženim A. H., A. K. in B. P., ter povzema še opis dejanje pod točko 9, v katerem je bil očitek naslovljen na obdolžene J. H., A. K., M. L. in B. P. ter navede, da je bil predmet finančnih transakcij pri prvem dejanju plačilo za prikolico znamke Zorzi tip Evropa v višini 4.468.800,00 SIT in pri drugem dejanju predmet osebni avto znamke Mercedes oziroma plačilo tega avtomobila v višini okoli 100.000,00 DEM. Nato še opiše finančne transakcije, to je posojila, ki naj bi jih dali družbi N., preko katere se je posel opravljal, A. K., M. L. in B. P. ter pretok denarja v zvezi z plačilom in nadaljnjo prodajo tega avtomobila J. H. oziroma prenosom lastništva nanj. Vzročne zveze med A. K. in M. L. zaseženim denarjem, ki naj bi izviral iz trgovine z mamili ter v sklepu opisanimi transakcijami v zvezi z prikolico in osebnim avtomobilom, pa sodišče prve stopnje ne pojasni in ne navede dejstev in okoliščin, na podlagi katerih sklepa, da izvira zaseženi denar iz predhodnih kaznivih dejanj. Prav tako tudi ne pojasni, kakšna je povezava med zaseženim denarjem A. K. in M. L. ter opisanimi ravnanji in na podlagi katerih dejstev in okoliščin tako sklepa, da je zasežen denar povezan z nakupom prikolice Zorzi in vozila Mercedes, ki naj bi bila predmet pranja denarja. Sodišče ne obrazloži, v kakšni povezavi so odvzeti zneski A. K. in M. L. in domnevno pranje denarja v zvezi z nakupom obeh omenjenih stvari, kar utemeljeno uveljavlja pritožnik. Tako se pokaže, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, to je razlogov o tem, kakšna je povezava predhodnih kaznivih dejanj (trgovina z mamili) z v sklepu opisanimi ravnanji povzetimi iz umaknjene obtožnice pod točkama 2 in 9 ter odvzetim denarjem. Sodišče ne pojasni, na podlagi česa sklepa, da je bil ta denar pridobljen z organizirano trgovino z mamili (določba 252. čl. ZKP-95).

Pojasnjeno je že bilo, da je pri določbi 498 a čl. ZKP potrebno ugotoviti in dokazati vse objektivne kot subjektivne znake kaznivega dejanja pranja denarja in tudi vse objektivne in subjektivne znake predhodnega kaznivega dejanja ter vzročno zvezo. Določba 1. odst. 252. čl. KZ-95, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je sankcionirala storilca, ki v bančnem, finančnem ali drugem gospodarskem poslovanju denarne zneske ali premoženje velike vrednosti, za katere ve, da je bilo pridobljeno z organizirano trgovino z mamili, nedovoljenim prometom z orožjem ali s kakšno drugo prepovedano dejavnostjo, sprejme, zamenja, razpeča ali na drug način s pranjem denarja prikrije njegov pravi izvor. Pritožnik tako utemeljeno uveljavlja, da sodišče odločilnih dejstev v sklepu ni obrazložilo in tako utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP.

Sodišče prve stopnje je sklepalo, da so podani pogoji za odvzem sredstev po 498 a čl. ZKP, ker se kazenski postopek zoper oba obdolženca ni končal z oprostilno sodbo v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja, ampak iz drugih razlogov. Postopek je bil ustavljen, ker je okrožna državna tožilka umaknila obtožnico zoper oba obdolženca. Zoper obdolženega A. K. zaradi stališča v sodbi Vrhovnega sodišča RS z dne 18.3.2004, opr. št. I Ips 297/2003 in I Ips 83/2004, da določba 252. čl. KZ-95 ni predpisovala dvojne kaznivosti, kar pomeni, da obtoženi, ki se mu očita, ali je že pravnomočno obsojen za predhodno kaznivo dejanje, iz katerega izvira umazan denar, ne more odgovarjati še za kaznivo dejanje pranja denarja, kot je zapisalo sodišče prve stopnje v uvodnem delu obrazložitve sklepa. Za obdolženega M. L. pa je bila obtožba umaknjena, ker je kazenski pregon zoper njega absolutno zastaral. Sodišče samo je v uvodu obrazložitve sklepa opozorilo na izključitev kaznivosti za kaznivo dejanje pranja denarja, če je bil storilec pravnomočno spoznan za krivega za predhodno kaznivo dejanje, upoštevaje zakon, ki je veljal v času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje pranje denarja storjeno (citirana odločba Vrhovnega sodišča RS). Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da obdolženec ni bil pravnomočno oproščen obtožbe, ker ni bilo dokazano kaznivo dejanje in je očitno štelo, da obstajajo razlogi, ki dopuščajo izvedbo postopka po čl. 498 a ZKP. Z vprašanjem dvojne kaznivosti, tudi v zvezi z izvedbo postopka po 498.a. čl. ZKP, se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. V tem postopku, če ni izrečena pravnomočna obsodilna sodba, se predpostavlja, da so podani znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ in da je možna uporaba zakona, po katerem bi bil sojen storilec, če bi bil izpeljan kazenski postopek. Če je storilec odgovarjal in bil spoznan pravnomočno za krivega za predhodno kaznivo dejanje, v času, ko je veljal zakon, ki ni predpisoval dvojne kaznivosti, se zastavlja vprašanje, ali je mogoč postopek za odvzem denarja po 498 a čl. ZKP. V primeru iz 498 a čl. KZ velja, da so podani tako objektivni kot subjektivni znaki kaznivega dejanja, kar pa tudi pomeni, da ni ovir za izvedbo postopka za kaznivo dejanje po 252. čl. KZ. Če storilec ne more odgovarjati za kaznivo dejanje pranja denarja po 252. čl. KZ-95, ker je dvojna kaznivost izključena, saj je bil pravnomočno spoznan za krivega za predhodno kaznivo dejanje, bi bilo s postopkom po 498 a čl. ZKP kršeno načelo zakonitosti. V postopku po čl. 498 a je sredstva mogoče odvzeti le, če so dokazani tisti zakonski znaki kaznivega dejanja po čl. 252, ki kažejo na to, da denar ali premoženje iz navedenega člena izvira iz kaznivih dejanj. Tako morajo biti dokazani subjektivni in objektivni znaki kaznivega dejanja. Ker določba čl. 252 KZ-95 za storilca ni predpisovala dvojne kaznivosti in je bil storilec obsojen za predhodno kaznivo dejanje, ne more biti zanj izpeljan postopek za odvzem koristi, ker so dokazani zakonski znaki kaznivega dejanja po 252. čl. KZ, ki kažejo na to, da gre za umazan denar, ki izvira iz kaznivih dejanj. Dvojna kaznivost je izključena oziroma je zakon, ki ga je potrebno uporabiti v obravnavanem primeru, ni predpisoval. Pridobitev denarnih sredstev je tako lahko zaobsežena oziroma komzumirana v predhodnem kaznivem dejanju, upoštevaje določbo 252. čl. KZ-95. Za presojo, ali je mogoče izpeljati postopek po 498 a čl. ZKP, ni pomembno le dejstvo, da se postopek ni končal z obsodilno sodbo za kaznivo dejanje 252. čl. KZ in da je bil postopek ustavljen, ampak je pomembno tudi, ali so podani zakoniti pogoji za izpeljavo postopka po 498 a čl. ZKP.

Sodišče je v sklepu zapisalo, da meni, da zasežena sredstva izvirajo iz kaznivih dejanje neupravičenega prometa z mamili, in da je bil s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju K 53/98 A. H. obsojen za pet kaznivih dejanj neupravičenega prometa z mamili po 2. in 1. odst. 196. čl. KZ, A. K. pa eno kaznivo dejanja prometa z mamili po 2. in 1. odst. 196. čl. KZ na zaporno kazen šest let (pravilno po 1. odst. 196. čl. KZ na tri leta zapora sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 516/2000 z dne 30.11.2000), ter nato povzelo opis dejanja, za katerega je bil obdolženi A. K. spoznan za krivega. Iz te, nekoliko nejasne obrazložitve, ni mogoče razbrati, ali sodišče šteje, da gre za sredstva, ki so bila pridobljena z organizirano trgovino z mamili, tudi v zvezi z dejanji, za katera je bil obsojen A. H. ali pa sklepa, da je denar izviral iz trgovine z mamili le za dejanje, za katerega je bil obsojen A. K. in se sklepa tudi v tem delu ne da niti preizkusiti. Zato se bo moralo sodišče pri ponovnem odločanju opredeliti tudi do tega vprašanja. Če bo štelo, da so podani razlogi za odvzem denarja po 498 a čl. ZKP, bo moralo navesti jasne in konkretne razloge, zakaj ocenjuje, da dvojna kaznivost uporabe postopka po 498a čl. ZKP ne izključuje, če bo ugotovilo, da denar izvira le iz dejanja, za katerega je bil obsojen obdolženi A. K. Pojasniti bo pa moralo, če bo štelo, da denar izvira iz organizirane trgovine z mamili tudi v zvezi z dejanji, za katera je bil obsojen A. H. na podlagi katerih dejstev in okoliščin navedeno ugotavlja, ter navesti jasne in konkretne razloge o vzročni zvezi in kako je zaseženi denar povezan z organizirano trgovino z mamili in predmet pranja denarja ter njegove legalizacije. Sodišče prve stopnje pa bo seveda moralo presoditi tudi okoliščino, da je bila obtožba umaknjena za obdolženega A. K. prav iz razloga, ker je dvojna kaznivost za kaznivo dejanje pranja denarja izključena, ne glede na to, da sodišče vpleta v razloge sklepa tudi dejanja, za katera je bil spoznan za krivega A. H., kot predhodna kazniva dejanja.

Obstoj predhodnega kaznivega dejanja pa sodišče prve stopnje utemeljuje tudi z dejstvom, da zoper obdolženega M. H. teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili in samo ugotavlja, da kazenski postopek zoper obdolženca še ni končan. Kot je razumeti sklep, sodišče utemeljuje, da je bilo storjeno predhodno kaznivo dejanje, v zvezi z finančnimi transakcijami, ki se nanašajo na osebni avto Mercedes. Sodišče je zapisalo, da je M. H. v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili, ne obrazlaga pa, kako je na podlagi postopka, ki še teče in v katerem je podan utemeljen sum, da naj bi M. H. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, ugotovilo, da je bilo storjeno predhodno kaznivo dejanje, ki je vir umazanega denarja. Načelno velja, da mora biti tudi predhodno kaznivo dejanje takšno, da je že v objektivnem pogledu mogoče presoditi, da predstavlja vir umazanega denarja, ki ga storilec pere s tem, da ga vlaga v legalne posle. Dokazanost na stopnji utemeljenega suma namreč ne zadostuje. Ugotavljanje kaznivega dejanja, za katerega je v teku kazenski postopek, pa postopek pri čl. 498 a ZKP ne more nadomestiti.

Po navedenem je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornikov obdolženega A. K. in po uradni dolžnosti tudi za obdolženega M. L. izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem odločanju, se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do vseh nakazanih vprašanj pri presoji ali je predlog državne tožilke za odvzem denarja po 498 a čl. ZKP utemeljen. Za svojo odločitev pa bo moralo navesti jasne in konkretne razloge.