Jedro

Tožnica ni ravnala v nasprotju z navodili osebnega zdravnika, saj je imela njegovo odobritev za vse očitane aktivnosti, ki jih je opravila v času bolniške odsotnosti. Tožena stranka zato ni dokazala odpovednega razloga iz šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2007. Toženi stranki je naložilo, da tožnico pozove na delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 20. 9. 2005 in ji plača stroške postopka. Ugotovilo je, da tožničino ravnanje v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, ni bilo tako, da bi ga bilo mogoče šteti za kršitev, ki bi pogojevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s šesto alinejo prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da je napačno stališče sodišča, da tožničinega ravnanja ni mogoče subsumirati pod določbo šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Zdravnikova navodila so bila bistveno drugačna od tega kar je na obravnavi izpovedal, saj je v izpovedbi širil navodila v nasprotju s tem, kar je prej napisal. Meni, da sodišče ni v zadostni meri kvalificirano, da oceni kakšna navodila je pristojni zdravnik dal tožnici ob odobritvi bolniškega staleža in če je tožnica ta navodila v celoti spoštovala. Tožnica v smeri fizične aktivnosti ni storila ničesar; nobenega sprehajanja v naravi, temveč je opravila večurno nakupovanje po zaprtih trgovskih centrih. V praksi kakršnokoli navodilo zdravnika ob psihičnih težavah pacienta izgubi sleherno vrednost, saj se je ob takšni razlagi navodil, ki jih je dobila tožnica, možno v času bolniškega staleža, obremenjevati celo bolj kot na samem delovnem mestu. Napačna uporaba materialnega prava je tudi posledica opustitve pritegnitve izvedenca medicinske stroke.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po določbi šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je eden od taksativno določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije (ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja). ZDR v prvem odstavku 110. člena določa, da je pogodbo o zaposlitvi mogoče izredno odpovedati le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je bil tožnici zaradi psihičnih težav, odobren bolniški stalež v času od 21. 12. 2006 do 14. 1. 2007. Tožena stranka je z namenom spremljanja tožnice v času bolniškega staleža najela zasebnega detektiva, ki je tožnico opazoval dne 11. 1. in 12. 1. 2007 in svoje ugotovitve podal v poročilu z dne 15. 1. 2007. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 1. 2007 temelji na ugotovitvi, da je tožnica s tem, da je z avtomobilom vozila otroka v šolo in iz šole ter hodila po nakupih v trgovino, ravnala v nasprotju z navodili pristojnega zdravnika.

10. Dolžnost zavarovanca oziroma delavca v času zadržanosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov urejajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 in nadaljnji, v nadaljevanju Pravila), ki v drugem odstavku 233. člena določajo pristojnosti osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije za dajanje navodil v zvezi s tem. Osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija morata zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi ...). Odsotnost od doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma če osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita.

11. Glede na odpovedni razlog je odločilno dejstvo, kakšna navodila je pristojni zdravnik dal tožnici ob odobritvi bolniškega staleža in če je tožnica ta navodila v celoti spoštovala. Neutemeljeno je revizijsko zatrjevanje, da sodišče ni usposobljeno za takšno presojo ter da bi moralo v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke, saj za to oceno ni potrebno posebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne bi razpolagalo.

12. Osebni zdravnik tožnice ni nobenega od njenih ravnanj v času bolniškega staleža opredelil kot nespoštovanje danih navodil o ravnanju v času zadržanosti od dela. V zdravniškem potrdilu z dne 19. 11. 2007 je navedel, da je tožnica v času bolniškega staleža imela dovoljen prost izhod in da so ji bili svetovani sprehodi. Tudi njegova izpovedba je bila v skladu s tem potrdilom, tako da je neutemeljen revizijski očitek, da je zdravnik širil tolmačenje teh navodil. Zdravnik je tožnici glede na naravo njenega bolezenskega stanja dovolil, da lahko opravi nujne opravke oziroma gre v trgovino ali po otroke, ter ji povedal, da v času bolniškega staleža ne sme potovati v tujino ali opravljati pridobitnega dela.

13. Glede na navedene dejanske ugotovitve in glede na navedene določbe Pravil revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica ni ravnala v nasprotju z navodili svojega osebnega zdravnika, saj iz dokaznega postopka izhaja, da je imela njegovo odobritev za vse očitane aktivnosti, ki jih je opravila v času bolniškega staleža. Tožena stranka tako ni dokazala odpovednega razloga iz šeste alineje prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in je sodišče utemeljeno ugodilo tožničinemu zahtevku.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.