Jedro

V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena ZOR ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti, predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo.

Za zastaranje terjatve, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom velja desetletni zastaralni rok.

Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka potrdi.

II. Prva dolžnica in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru prve dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah I 125/2016 z dne 23. 5. 2016 razveljavilo v delu, ki se nanaša na 54,20 EUR stroškov opominjanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2016 dalje do plačila, ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka sklepa). V preostalem delu je ugovor prve dolžnice zavrnilo (II. točka izreka sklepa) ter ji naložilo povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika v višini 797,42 EUR v 8. dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka sklepa).

2. Prva dolžnica se je po pooblaščencu zoper II. in III. točko izreka sklepa pravočasno pritožila. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je notarska listina, na podlagi katere se vodi predmetna izvršba, izvršilni naslov tudi zoper njo, napačno. Notarju je bila v potrditev predložena zgolj zasebna listina Sporazum o zavarovanju terjatve, ne pa tudi kreditna pogodba, ki je krovnemu aktu notarja in sporazumu priložena zgolj kot zasebna listina. Če bi upnik želel neposredno izvršljivost kreditne pogodbe, ki jo zavezuje kot porokinjo, bi ta morala biti sklenjena oziroma potrjena v notarski obliki. Nerelevantno za predmetno zadevo je, ali je kreditna pogodba priloga ali sestavni del notarskega zapisa. Notarskemu zapisu je priložena zgolj zato, ker je bilo zaradi sklenitve sporazuma potrebno izkazati osnovni pravni posel (250. člen ZIZ). Nedopustno je, da bi v sporazumu, ki je namenjen zemljiškoknjižnemu vpisu hipoteke in zaznambi izvršljivosti na nepremičnini in se nanaša le na zavarovanje z nepremičnino, obstajala zaveza dolžnice kot porokinje. V podpis pogodbe je bila prisiljena. Prav tako ni prejela odgovora upnika na njen predlog za spremembo poroštva. Vztraja pri ugovoru zastaranja. Niti iz kreditne pogodbe niti iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi bila solidarni porok. Upnik mora stranko izrecno opozoriti, če se zavezuje kot porok in plačnik. Na to ob podpisu pogodbe in notarskega zapisa ni bila opozorjena. S prilogami k odgovoru na ugovor ni bila seznanjena. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njenemu ugovoru v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je bila izvršba dovoljena na podlagi notarskega zapisa A. Š. SV 1491/01 z dne 6. 9. 2001 (v nadaljevanju notarski zapis).

6. Višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da ta notarski zapis predstavlja izvršilni naslov tudi zoper prvo dolžnico. V njem je notarjeva namestnica potrdila Sporazum o zavarovanju terjatve (v nadaljevanju sporazum), s čimer je ta pridobil lastnost notarskega zapisa (prvi odstavek 49. člena Zakona o notariatu). Sestavni del notarskega zapisa pa je tudi Kreditna pogodba z dne 4. 9. 2001 (v nadaljevanju kreditna pogodba, peti odstavek druge strani notarskega zapisa).

7. Iz vsebine sporazuma jasno izhaja, da ni sklenjen zgolj zaradi zavarovanja terjatve z notarsko hipoteko. Pogodbene stranke tega sporazuma namreč nista le upnik in druga dolžnica kot zastaviteljica, ampak tudi glavni dolžnik ter prva dolžnica in R. D. kot poroka. V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma pa prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena Zakona o obligacijskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZOR)1 ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa in predmetnega sklepa), predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo. Iz notarskega zapisa tudi izhaja, da je notarjeva namestnica zapis sporazuma strankam prebrala in jih poučila o pravnih posledicah podpisa te listine, stranke pa so zasebno listino pred njo lastnoročno podpisale. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da prva dolžnica o pravnih posledicah sklenjenega sporazuma ni bila opozorjena. Iz sporazuma tudi ne izhaja, da bi bil dogovorjen vrstni red unovčenja zavarovanj, kar pomeni, da lahko upnik unovči sredstva zavarovanja v kakršnem koli vrstnem redu.

8. Višje sodišče tudi soglaša s sodiščem prve stopnje, da se je prva dolžnica zavezala kot solidarna porokinja. Upnik (kreditodajalec) in glavni dolžnik (kreditojemalec) sta namreč pravni osebi, kar pomeni, da gre za obveznost iz gospodarske pogodbe (drugi odstavek 25. člena ZOR). V skladu s četrtim odstavkom 1004. člena ZOR je poroštvo za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, solidarno, če ni dogovorjeno kaj drugega. Tak dogovor pa niti iz sporazuma niti iz kreditne pogodbe ne izhaja. Nasprotno, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje iz sedmega odstavka 1. člena kreditne pogodbe jasno izhaja, da se je prva dolžnica zavezala kot porok in plačnik. Dejstvo, ali se je prva dolžnica s sporazumom zavezala kot subsidiarna ali kot solidarna porokinja pa v predmetni zadevi sploh ni pravno pomembno. Subsidiarnost poroštvene zaveze pomeni zgolj, da je pogoj za dospelost porokove obveznosti, da upnik terja izpolnitev najprej od glavnega dolžnika (1004. člen ZOR). Iz neizpodbijanih ugotovitev sodišče prve stopnje pa izhaja, da ne samo, da je upnik glavnega dolžnika pozval k izpolnitvi obveznosti z dopisom z dne 5. 5. 2005 (priloga A3), ampak je za poplačilo te obveznosti od 22. 6. 2005 do 21. 2. 2014 zoper njega tekel tudi izvršilni postopek, kar vse je upnik izkazal z javnimi listinami (priloga A3, A5 in A7).

9. Prva tako oblika poroštva ni odločilna za presojo zastaranja terjatve. Gre namreč za terjatev, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom, za katero, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, velja desetletni zastaralni rok. Da ta do vložitve predloga za izvršbo ni potekel, niti še ni potekel triletni zastaralni rok za zastaranje obresti, saj je bil tek zastaralnega roka pretrgan z vložitvijo predloga za izvršbo dne 22. 6. 20052, je pravilno in obširno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato se v višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na 12., 13. in 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno v skladu z večinsko sodno prakso, pojasnilo, da glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova (15. in 16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Prav tako je pravilno stališče, da zgolj vloga dolžnice za spremembo poroštva na njeno poroštveno zavezo nima vpliva (21. točka obrazložitve), zato za ugotavljanje tega dejstva ni bilo potrebno njeno zaslišanje.

11. Iz vročilnice izhaja, da je bil prvi dolžnici po pooblaščencu vročen odgovor na ugovor skupaj s prilogami. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazuje tudi vsebino pošiljke, torej, da so bile prvi dolžnici vročene tudi priloge. Domnevo o resničnosti vsebine javne listine bi prva dolžnica lahko izpodbila (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar v pritožbi le pavšalno trdi, da s prilogami ni bila seznanjena. Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.3 Prva dolžnica tega ni storila in tudi v pritožbi ne izpostavlja okoliščin, ki bi govorile v prid njeni trditvi, da ji priloge niso bile vročene. Sklep sodišča prve stopnje tako ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Prva dolžnica ne navajajo nobenih konkretnih pritožbenih razlogov glede odločitve sodišča prve stopnje o stroških ugovornega postopka, zato je višje sodišče opravilo v tem delu le uraden preizkus sklepa in ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je uspeh prve dolžnice z ugovorom neznaten ter da so bili upnikovi stroški odgovora na ugovor potrebni in posledično upnikove stroške ugovornega postopka naložilo v plačilo prvi dolžnici (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, peti odstavek 38. člena ZIZ).

13. Pritožba je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Prva dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, upnik pa, ker odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj.

1 Ta se v predmetni zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, saj je bil notarski zapis sklenjen 6. 9. 2001. 2 Zastaranje je začelo znova teči 21. 2. 2014 (četrti in peti odstavek 392. člena ZOR) 3 Prim. VS RS Sklep II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011, VSL Sklep I Cp 1258/2010 z dne 11. 6. 2010.