Jedro

Sodišče lahko narok prekliče tudi v primeru, da stranka tega ne predlaga, če oceni, da je to potrebno. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu ravnalo drugače, nato pa je na naroku ugotovilo, da le-tega ne more opraviti, ker mora preveriti procesne predpostavke glede spremenjene tožbe, to ne more biti v škodo pooblaščenca tožnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (to je točki II izreka) spremeni tako, da se predlog za plačilo separatnih stroškov za narok 19. 4. 2021 zavrne.

II. Tožena stranka mora pooblaščencu tožeče stranke v 15 dneh povrniti 182,33 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu tožencev za povračilo po njihovem mnenju krivdno povzročenih stroškov za prihod na narok, ki je bil razpisan 19. 4. 2021. Predlogu je ugodilo in pooblaščencu tožnika naložilo plačilo zneska 153,94 EUR (točka II izreka sklepa).

2. Zoper odločitev se pooblaščenec pritožuje. Kot bistveno navaja, da sodišče ni upoštevalo, da bi moral biti narok 11. 1. 2021 v vsakem primeru preklican zaradi razglašene epidemije. Drži, da je bila sodišču pripravljalna vloga s spremembo tožbe posredovana 16. 4. 2021, a je bila posredovana po elektronski pošti že ob 10.45 skupaj s prošnjo za preložitev naroka. Sodišče bi zato narok lahko preklicalo, če je štelo, da je to potrebno. Opozarja tudi na to, da je sodišče za dne 19. 4. 2021 vabilo na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, na vabilu pa je bilo izrecno navedeno, da na njem lahko stranka podaja vsa dejstva in dokaze. Sodišče tožnika tudi nikoli ni pozvalo, da v določenem roku vloži pripravljalno vlogo oziroma se opredeli do navedb nasprotne stranke. S pripravljalno vlogo je le izkoristil svojo procesno pravico, tožbo pa ima pravico spremeniti do konca glavne obravnave. Ker ni ničesar kršil, tudi o krivdi ni mogoče govoriti. Izpostavlja sodno prakso (II Cp 1699/2001, Pdp 841/2017, Pdp 225/2018).

3. Toženci so na pritožbo odgovorili. Menijo, da je neutemeljena in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo (prvi odstavek 156. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov - po uspehu, pojem krivde iz 156. člena ZPP pa zajema dejanja iz malomarnosti oziroma dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka.1

6. Pooblaščenec tožnika se ne more uspešno sklicevati na to, da bi moral biti narok 11. 1. 2021 v vsakem primeru preklican; da v času, ko je bila razglašena epidemija, roki niso tekli; da je odgovor tožencev prejel šele 13. 10. 2020 in da s spremenjeno tožbo vtožuje isto služnost. Gre za okoliščine, ki za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso relevantne. Utemeljeno pa opozarja, da je bil 19. 4. 2021 razpisan pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, da mu sodišče pred tem ni poslalo poziva v smislu drugega odstavka 286. člena oziroma 286a. člena ZPP in da je sodišče imelo dovolj časa, da bi razpisani narok preklicalo.

7. ZPP v prvem odstavku 286. člena določa, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Nepomembno pri tem je, ali stranka svoje navedbe in predloge sodišču ponudi na naroku ustno ali pa v pisni obliki z vlogo. Do omejitve te pravice lahko pride le v primeru, ko sodišče pred narokom (z ustreznim pozivom in opozorilom na posledice) izpelje postopek po drugem odstavku 286. člena oziroma po 286.a členu ZPP. Tožbo pa tožnik lahko spremeni do konca glavne obravnave (prvi odstavek 184. člena ZPP), a mora pri tem (ob upoštevanju 11. člena ZPP) ravnati tako, da nasprotni stranki ne povzroča nepotrebnih stroškov.

8. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje tožniku pravice iz 286. člena ZPP ni omejilo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje pritožniku, da mu malomarnosti v zvezi vloženo pripravljalno vlogo, v delu, ko je ponudil dodatne trditve in dokaze glede (že v tožbi) zatrjevane stvarne služnosti, ki naj bi jo pridobil s priposestvovanjem v korist parcele 1208 k. o. ..., ne glede na čas, ki ga je sicer imel na voljo za njeno pripravo in ne glede na to, da je vložitev napovedal že v januarju 2021, ni mogoče očitati. Tako stališče je v podobnih primerih zavzela tudi sodna praksa.2

9. Malomarnosti pa pooblaščencu tožnika ni mogoče očitati niti v zvezi s spremembo tožbe,3 ki jo sodišče prve stopnje (kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa) šteje za razlog, ki je narekoval preložitev naroka. Pooblaščenec tožnika bi sicer tožbo brez dvoma lahko spremenil prej, a krivde za preložitev naroka (in s tem za nastanek stroškov) mu vseeno ni mogoče očitati. Vlogo s spremembo tožbe je namreč pooblaščenec sodišču po elektronski poti posredoval že 16. 4. 2021 (glej ugotovitev sodišča v zapisniku naroka z dne 19. 4. 2021) in mu s tem omogočil, da že razpisani narok (zaradi preverjanja predpostavk in izjave toženca) prekliče in posledično prepreči nastanek nepotrebnih stroškov. Ker sodišču prve stopnje po elektronski poti poslane vloge ni v sodnem spisu (je pa na zapisniku ugotovitev, da je bila poslana), pritožbeno sodišče sicer ne more preveriti trditve pritožnika, da je sočasno predlagal tudi preklic naroka. A tudi če takega predloga ni dal, to odločitve v ničemer ne spreminja. Sodišče lahko namreč narok prekliče tudi v primeru, da stranka tega ne predlaga, če oceni, da je to potrebno. Ker je sodišče prve stopnje v tem pogledu ravnalo drugače, nato pa je na naroku ugotovilo, da le-tega ne more opraviti, ker mora preveriti procesne predpostavke glede spremenjene tožbe, to ne more biti v škodo pooblaščenca tožnika.

10. Sodišče prve stopnje je glede na obrazloženo zmotno ocenilo, da so za priznanje stroškov izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 156. člena ZPP. Odločitev je zato nepravilna, pritožba pa utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlog tožencev za povrnitev separatnih stroškov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).

11. Ker gre v konkretnem primeru za odločitev o separatnih stroških, ki ni odvisna od končnega uspeha strank v tej pravdi, je pritožbeno sodišče odločilo še o pritožbenih stroških. Pooblaščenec tožnika je s pritožbo uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), zato mu morajo toženci povrniti njegove pritožbene stroške, ki znašajo 182,33 EUR. Pritožbeno sodišče je glede na vrednost spornega predmeta pritožniku priznalo 200 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/2 OT), materialne stroške v višini 2 % (3. odst. 11. člena OT), 22% DDV in 33,00 EUR za sodno takso za pritožbo.

1 N. Betetto, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 40. 2 Glej odločbo VSL I Cpg 888/2010, odločbi VDSS Pdp 841/2017 in Pdp 225/2018 ter odločbo VSL I Cp 2504/2018. 3 S pripravljalno vlogo je tožnik (poleg trditev in dokazov glede že v tožbi zatrjevane stvarne služnosti, ki naj bi jo pridobil s priposestvovanjem v korist parcele 1208 k. o. ... in v breme parcel 1219/1, 1227/1, 1209, 1219/3, 1220/1 in 1221/2, iste k. o.) navedel še to, da je to služnost priposestvoval tudi v korist dveh drugih svojih parcel ter v tem smislu spremenil tožbeni zahtevek.