Jedro

Tožnica je postavila opisni zahtevek. OT v tar. št. 15 tč. 1.b za te zahtevke določa vrednost nagrade za odgovor na tožbo in sicer v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti, v višini 300 točk. Ker je bila vrednost spora določena, nagrada za opisni zahtevek pa v OT predvidena, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka II izreka) spremeni tako, da se glasi: „II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 137,70 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.“ Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 33,00 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe s sklepom ustavilo postopek (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna v 8 dneh toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 93,63 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in II. točko izpodbijanega sklepa spremeni tako, da toženi stranki prizna pravdne stroške v višini 383,91 EUR, ki jih je dolžna plačati tožeča stranka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, podredno pa, da toženi stranki prizna pravdne stroške v višini 137,70 EUR, ki jih je dolžna plačati tožeča stranka v roku 8 dni v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP in da je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožene stranke, da določi novo vrednost spora, kar je v nasprotju z določbo 3. odstavka 44. člena ZPP. Če bi predlogu tožene stranke sledilo, bi bila tudi odmerjena nagrada tožene stranke višja, saj bi znašala 383,91 EUR. Za primer, da pritožbeno sodišče ne bi sledilo temu pritožbenemu razlogu, pa pritožba navaja, da je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, saj je tožeča stranka podala zgolj opisni tožbeni zahtevek, zato bi moralo sodišče prve stopnje skladno s 3. alineo posebnega dela Odvetniške tarife, ki določa da v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti, pripada odvetniku 300 odvetniških točk. Tako bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki priznati nagrado za odgovor na tožbo v višini 300 odvetniških točk, 20 točk za poročilo stranki ter 2 % materialnih stroškov, torej skupaj 137,70 EUR stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi tako izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje delno napačno uporabilo materialno pravo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadaljnji), pri čemer je upoštevalo vrednost spora, kot jo je v tožbi opredelila tožnica. Tako je toženi stranki priznalo 200 točk za sestavo odgovora na tožbo in 2 % za materialne stroške in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki, ob vrednosti točke 0,459 EUR, povrniti 93,63 EUR potrebnih stroškov.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ker ni na predlog tožene stranke določilo nove vrednosti spora. Tožnica je dejansko postavila opisni zahtevek. OT v tar. št. 15 tč. 1.b za te zahtevke določa vrednost nagrade za odgovor na tožbo in sicer v sporih o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, v sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja in sporu s področja socialne varnosti, v višini 300 točk. Ker je bila vrednost spora določena, nagrada za opisni zahtevek pa v OT predvidena, sodišču samo zaradi odmere stroškov ni bilo potrebno določati nove vrednosti spora. Ob pravilni uporabi materialnega prava, bi moralo sodišče prve stopnje toženi stranki za odgovor na tožbo priznati 300 točk po OT, kar utemeljeno navaja pritožba. Tako bi bila tožena stranka upravičena do povračila potrebnih stroškov in sicer stroškov za odgovor na tožbo v višini 300 točk, 20 točk za poročilo stranki in 2 % za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 149,81 EUR. Ker pa tožena stranka s pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa sodišče prve stopnje spremeni le do višine 137,70 EUR, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremenilo v tem okviru.

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in spremenilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP).

S pritožbo izpodbijani del znaša 290,28 EUR. Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo za znesek 44,07 EUR, je tožena stranka v pritožbenem postopku uspela 15 %. Potrebni pritožbeni stroški (155. člen ZPP) so stroški za sestavo pritožbe – 400 točk in 2 % za materialne stroške, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR po OT znaša 220,32 EUR. Glede na uspeh pritožbenega postopka je tako tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške v višini 33,00 EUR v roku 8 dni od prejema sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 154. člena in 2. odstavku 165. člena ZPP.