Jedro

Izjema od osnovnega pravila iz 14. člena ZST-1 (tj. plačilo celotne sodne takse) določena le za formalno sosporništvo, medtem ko se na preostale vrste sosporništva (materialno in zakonito) ne razteza.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom drugo tožnico oprostilo plačila sodne takse za tožbo, predlog prvega tožnika za oprostitev plačila sodne takse pa zavrnilo in mu naložilo, da je dolžan plačati celotno sodno takso v višini 1.920,00 EUR, pri čemer mu je plačilo do izdaje končne odločbe odložilo.

2. Prvi tožnik v pravočasni pritožbi navedeni sklep izpodbija v delu, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo celotno sodno takso v višini 1.920,00 EUR (III. točka izreka). Navaja, da odločitev izpodbija zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče je določilo 14. člena ZST-1 uporabilo nepravilno, saj je spregledalo zadnji stavek drugega odstavka navedenega člena, ki določa izjemo od siceršnjega pravila, in sicer v primerih formalnega sosporništva. V predmetnem sporu tožnika tožita zaradi priposestvovanja lastninske pravice na nepremičnini in zahtevata, da sodišče razsodi, da sta solastnika spornega stanovanja vsak do ½. Gre za primer formalnega sosporništva, saj se njuna zahtevka zoper isto toženo stranko opirata na enako dejansko in pravno podlago. Tožnika bi zoper isto toženo stranko lahko namreč vložila tudi ločeni tožbi, vendar sta se iz razloga ekonomičnosti odločili, da bosta tožbo vložila skupaj. Prvi tožnik tako ni dolžan plačati celotne sodne takse za tožbo, pač pa zgolj sodno takso odmerjeno glede na polovično vrednost spora, tj. 1.116,00 EUR. Predlaga ustrezno spremembo.

3.

Pritožba ni

utemeljena.

4.

ZST-1 v drugem odstavku 14. člena določa: če izroči vlogo skupaj več oseb, pa je za eno osebo izdan sklep o oprostitvi, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. Na podlagi jezikovne razlage 14. člena ZST-1 je mogoče zaključiti, da je izjema od osnovnega pravila iz 14. člena ZST-1 (tj. plačilo celotne sodne takse) določena le za formalno sosporništvo, medtem ko se na preostale vrste sosporništva (materialno in zakonito) ne razteza. Zakonodajalec, ki razlogov za svojo odločitev sicer ne pojasni (je bila pa zakonska ureditev enaka že pred sprejetjem ZST-1(1)), je glede na posamezne vrste sosporništva (več v nadaljevanju), izhajajoč iz predpostavk, ki posamezno vrsto sosporništva opredeljujejo, uzakonil različen način (in posledično višino) plačila sodne takse.

5. Materialno sosporništvo je podano, kadar se pravice tožnikov oziroma obveznosti tožencev opirajo na isto dejansko in pravno podlago (1. točka prvega odstavka 191. člena ZPP), za formalno sosporništvo pa gre, če so predmet spora zahtevki oziroma obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). Tožnika v predmetni pravdi zahtevata pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi priposestvovanja, in sicer vsak do ½, saj naj bi imela navedeno nepremičnino več kot 14 let v posesti na podlagi menjalne in darilne pogodbe z dne 17. 7. 1998. Njuna zahtevka se torej, kot navaja tudi sam pritožnik, opirata na isto dejansko in pravno podlago, kar pa pomeni, da gre za materialno in ne, kot zmotno meni pritožnik, za formalno sosporništvo.

6. Materialno sosporništvo je glede na učinke lahko navadno ali enotno(2). Dejstvo, da bi tožnika zoper isto toženo stranko lahko vložila tudi ločeni tožbi, kot zatrjuje pritožnik, pomeni le, da gre za navadno sosporništvo, kjer je mogoče zoper vsakega sospornika izdati različno sodbo oziroma sodbo različne vsebine. Čeprav tožbeni zahtevki izhajajo iz istega historičnega dogodka in se opirajo na isti pravni predpis, ohranijo vsak svojo samostojnost.(3)

7. V konkretnem primeru sta tožnika tako (navadna) materialna sospornika, zato izjema iz 14. člena ZST-1, ki se nanaša le na formalne sospornike, ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje prvemu tožniku utemeljeno naložilo plačilo celotne sodne takse za tožbo.

8.

Na podlagi obrazloženega in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Glej obrazložitev predloga ZST-1 v Poročevalcu Državnega zbora št. 7/XXXIV z dne 14. 1. 2008. Primerjaj tudi 16. člen prej veljavnega ZST

(2) Primerjaj tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4. 11. 2010, opr. št. II Ips 2253/2010. (3) Ude in drugi: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 239.