Jedro

Sestavni del predloga predloga za dopustitev revizije je navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja. Obravnavani predlog pa glede tega vsebuje le povzemanje določbe 367.a člena ZPP, kar v skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča za utemeljitev pomembnosti ne zadošča.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, št. 420-07-89/2018-15 z dne 8. 7. 2020. S to odločbo je navedeni organ v ponovljenem upravnem postopku tožnici zavrnil vlogo za vračilo komunalnega prispevka v znesku 252.803,78 EUR. Župan Mestne občine Maribor je z odločbo, št. 412-8/2020-4 z dne 21. 10. 2020, zavrnil pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo.

2. V upravnem sporu pred Upravnim sodiščem ni bilo sporno, da je tožnica vložila zahtevek za vračilo komunalnega prispevka, sporno pa je bilo, ali je do tega upravičena. Zatrjevala je namreč, da je gradbeno dovoljenje za objekt Piramida II po preteku treh let od njegove pravnomočnosti prenehalo veljati, ker z gradnjo še ni začela, in je tako upravičena do vračila plačanega komunalnega prispevka (225. člen Zakona o urejanju prostora, ZUreP-2, veljaven dne 15. 1. 2020, tj. v času prvotnega odločanja prvostopenjskega upravnega organa, v zvezi s prvo točko prvega odstavka 71. člena Zakona o graditvi objektov, ZGO-1). Navedenemu je toženka nasprotovala. Upravno sodišče je najprej ugotovilo, da četudi tožnica ne bi začela z gradnjo, je zahtevek vložila prepozno, saj je prišlo do zastaranja (drugi odstavek 225. člena ZUreP-2). Nadalje je ugotovilo, da je tožnica že začela z gradnjo, gradbeno dovoljenje tako po poteku treh let od njegove pravnomočnosti ni prenehalo veljati, posledično pa tožnica ni upravičena do vračila plačanega komunalnega prispevka. Zaradi navedenega je tožbo zavrnilo.

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. Navaja vprašanji: 1) Ali izvajanje vzdrževalnih del v že obstoječi zgradbi, ki predstavljajo minoren del projekta po gradbenem dovoljenju, v celoti konzumira gradbeno dovoljenje in predlagateljica ni upravičena do vračila komunalnega prispevka, kljub dejstvu, da se predlagateljica ni priključila na nobeno komunalno opremo občine oz. je ni na noben način obremenila, saj projekt Piramida II ni bil nikoli izveden in posledično občina ni imela nobenih stroškov z izgradnjo ali obremenjevanjem komunalne opreme? 2) Ali je mogoče zastaranje zahtevka za vračilo komunalnega prispevka presojati retroaktivno po določilih ZUreP-2, ki v času vložitve zahtevka še ni veljal (in ne po ZPNačrt, ki je veljal v času vložitve zahtevka in ni določal roka za uveljavitev zahtevka)?

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi narave revizije kot sredstva za zagotavljanje pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), zahteva od stranke pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Tako mora predlagatelj v skladu z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP v predlogu natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru revizijsko sodišče predlog zavrže (šesti odstavek istega člena).

6. Sestavni del predloga je torej tudi navedba okoliščin, ki kažejo, da odgovor na predlagano pravno vprašanje ni pomemben le z vidika predlagateljevega interesa v konkretni zadevi, ampak je potreben zaradi koristi pravnega reda kot celote. Vrhovno sodišče kot precedenčno sodišče v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi namreč opravlja predvsem javno funkcijo, na kar kaže tudi v ZPP-E uzakonjena dopuščena revizija po kriteriju pomembnosti spornega pravnega vprašanja.1 Obravnavani predlog pa glede tega vsebuje le povzemanje določbe 367.a člena ZPP, kar v skladu z dosedanjimi stališči Vrhovnega sodišča za utemeljitev pomembnosti ne zadošča.2 Vrhovno sodišče v okviru navedenega še dodaja, da predlagateljica ni niti konkretno opredelila, kateri od možnih razlogov iz povzete določbe naj bi predstavljal razlog za dopustitev revizije v obravnavanem primeru oziroma nobenega od zakonsko predvidenih razlogov, kot izhajajo iz dikcije navedenega člena, ni obrazložila. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da predlog zahtevane vsebine, ki kaže na pomembnost vprašanj, nima. Dejansko je vložen kot revizija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka upravnega spora. Utemeljitev revizijskih razlogov pa sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.3

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Sklep VSRS II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 2 Npr. sklepa VSRS III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023 in III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022. 3 Sklep VSRS III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023. Prim. Betetto, N., O nekaterih vprašanjih dopuščene revizije po ZPP-E, v: Odvetnik, Revija Odvetniške zbornice Slovenije, Leto XXI, št. 4 (92) - jesen 2019, str. 9.