Jedro

Upravni organ je pri presoji, ali je kmetijsko gospodarstvo vlagatelja preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih vlagatelj navede v zbirni vlogi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (agencija) je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnici zavrne zahtevek: Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo (1. točka izreka), da se o morebitnem zahtevku za uveljavljanje plačila za standardne investicijske stroške v prilagoditev kmetijskega gospodarstva standardu Nitratna direktiva odloča s posebno odločbo (2. točka izreka) in ugotovila, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (3. točki izreka). Agencija v obrazložitvi navaja, da je tožnica 30. 12. 2004 pri agenciji vložila vlogo za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov za leto 2004. Z administrativno kontrolo je bilo ugotovljeno, da obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu ni skladna z obtežbo, določeno v poglavju 9.3.4, točki A Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 (PRP 2004 – 2006) in da tožnica ne uveljavlja zahtevka za investicijo, zato se vsi zahtevki za izplačilo podpor iz naslova Podpore izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih zavrnejo kot neutemeljeni. Pri obdelavi vloge za ukrep Podpora izvajanja EU standardov na kmetijskih gospodarstvih je bilo ugotovljeno, da tožnica uveljavlja plačilo za uveljavljanje standarda Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo, vendar je maksimalno potencialno odobreno število GVŽ manjše ali enako številu GVŽ iz B obrazca. V skladu z 9.3.4 točka B točko PRP 2004 – 2006 se pri zahtevku za uveljavljanje plačila za izvajanje standarda Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo upošteva maksimalno potencialno odobreni GVŽ (2 oziroma 2,5 GVŽ/ha - površina iz C obrazca v ha).

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (ministrstvo) je z odločbo z dne 21. 11. 2007 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo agencije. V obrazložitvi navaja, da zahtevke za uveljavljanje plačil za izvajanje EU standardov za leto 2004 urejata predvsem Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006 (Program) in Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja za RS 2004 – 2006 za leto 2004 (Uredba o plačilih PRP za leto 2004). Tožnica je v skladu s 6. odstavkom 42. člena Uredbe dne 30. 12. 2004 pravočasno vložila obrazec „K – Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004“. K navedenem obrazcu je priložila obrazec „K-1 – Popisni list za EU standard Nitratna direktiva“, na katerem je v rubriki „Kmetijska zemljišča v uporabi“ (podatek o dejanski rabi iz „C“ obrazca), navedla površino 5,97 ha, v rubriki „Število GVŽ ( podatek iz „B“ obrazca) 11,6 GVŽ, označila pa je tudi rubriko „Obremenitev do 2,5 GVŽ/ha“. 41. člen Uredbe določa, da morajo upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe iz te uredbe, kmetovati v skladu z načeli dobre kmetijske prakse, razen pri ukrepu EU investiranje v prilagoditev KMG standardu Nitratna direktiva. Dobra kmetijska praksa pa pomeni izvajanje načel dobrega gospodarja, skladno s predpisom, ki ureja podrobnejša merila za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar, dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Program v podpoglavju 9.2.1.1 Dobra kmetijska praksa pri gnojenju med drugim določa, da se v skladu z določili Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96, 35/01, 29/04) število GVŽ na ha KZU ne sme preseči 2,5 GVŽ ali 2 GVŽ pri prašičih ali 2 GVŽ pri perutnini ali 2 GVŽ v primeru mešane reje; če je obtežba presežena in posledično količine živinskih gnojil povečane, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti, da presežke teh gnojil, ki jih ne more porabiti na samem kmetijskem gospodarstvu, odda s pogodbo drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali jih predela in jih v različnih oblikah proda na trgu, ali odstrani na drug način, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. Sedmi odstavek 42. člena Uredbe določa, da morajo upravičenci, ki uveljavljajo plačila za izvajanje EU standarda iz 1. točke drugega odstavka 37. člena Uredbe (nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo), agenciji najkasneje do 31. decembra 2004 skupaj z obrazcem iz prejšnjega odstavka (obrazec K), posredovati tudi obrazec „K-1-Popisni list za EU standard Nitratna direktiva“, ki je kot priloga sestavni del te uredbe. 42. člen Uredbe v 6. odstavku določa, da za ukrep iz 33. člena te uredbe upravičenci uveljavljajo plačila na obrazcu „K – Zahtevek za plačila za ukrep – podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004“, ki je kot priloga 8 sestavni del te uredbe, in ga morajo posredovati agenciji najkasneje do 31. decembra 2004. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/2004, 55/2004, 87/2004) v 1. odstavku 9. člena določa, da morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v letu 2004 uveljavljajo kakršenkoli ukrep kmetijske politike iz 1. člena te uredbe, od 1. aprila do 15. maja 2004, na agencijo posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu (med drugim „B – Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 – stalež živali“, „C – Prijava zemljišč v uporabi za leto 2004“). Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 v 6. odstavku 10. člena navaja, da so za komasacijska območja, kjer komasacijski postopki še niso zaključeni, nosilci kmetijskih gospodarstev dejanski uporabniki kmetijskih zemljišč na podlagi odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, v 7. odstavku pa, da je kopija komasacijske odločbe sestavni del zbirne vloge, ki jo je potrebno priložiti zbirni vlogi. Drugostopni organ navaja, da je preveril podatke in vpogledal v zbirno vlogo za leto 2004 ter ugotovil, da je tožnica v njej posredovala obrazec „C“, na katerem je navedla 2,81 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Tožničina pritožbena navedba, da je imela v letu 2004 v uporabi 5,5 ha kmetijskih zemljišč, je brezpredmetna, saj se v konkretnem primeru upošteva obrazec „C“ oziroma k njemu priložene komasacijske odločbe. Drugostopni organ tudi ugotavlja, da je tožnica napačen podatek o površini kmetijskih zemljišč v uporabi navedla tudi na obrazcu „K-1“, saj je na njem navedla površino 5,97 ha. Nadalje ugotavlja, da je tožnica na njem navedla živali, katerih GVŽ skupaj znaša 8,1 GVŽ ter tako na obrazcu „K-1“ nepravilno navedla 11,6 GVŽ, pravilno pa je označila obremenitev do 2,5. GVŽ/ha. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožnica imela v letu 2004 2,81 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar ob upoštevanju 8,1 GVŽ pomeni, da je bila na njenem kmetijskem gospodarstvu presežena obremenitev 2,5 GVŽ/ha, in sicer za 1,1 GVŽ. Drugostopni organ tako ugotavlja, da je bila obtežba 2,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskem gospodarstvu tožnice v letu 2004 presežena, zato se šteje, da tožnica dobre kmetijske prakse pri gnojenju v tem letu ni izvajala, zaradi česar je upravni organ prve stopnje zahtevek za plačilo za izvajanje EU standarda Nitratna direktiva za živinorejsko proizvodnjo pravilno zavrnil. Tožnica vlaga tožbo, ker se z navedeno odločitvijo upravnega organa ne strinja. V tožbi navaja, da je v letu 2004 uveljavljala 5,5 ha površine, ki jih obdeluje. V času teka postopka komasacije upravni organ ni do konca izpeljal postopka v zvezi s komasacijo, v naravi pa je zemljo dejansko imela in obdelovala tožnica in njeni, kar izhaja iz zemljiškoknjižnega izpiska. Iz slednjega izhaja, da so lastniki zemljišč že več kot 60 let. Do napake je prišlo pri upravnem organu (Upravni enoti A.), ki je bila popravljena, o čemer prilaga odločbo, št. ... z dne 23. 1. 2007, iz katere je razvidna količina obdelovalne zemlje. Napako so na upravni enoti popravljali 15 let. Ministrstvo v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica kršila dobro kmetijsko prakso pri gnojenju, kar je bil razlog za zavrnitev njenega zahtevka za izvajanje EU standardov za Nitratno direktivo za živinorejsko proizvodnjo za leto 2004. Uredba o plačilih PRP za leto 2004 v 3. členu določa, da so upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe kmetijska gospodarstva ter druge fizične in pravne osebe, ki so določene z zakonom ter izpolnjujejo predpisane pogoje za ukrepe, za katere uveljavljajo sredstva (1. odstavek). Iz 2. odstavka navedenega člena pa izhaja, da morajo upravičenci do plačil za ukrepe PRP izpolnjevati zahteve dobre kmetijske prakse iz 41. člena te uredbe in ostale pogoje, kot je to določeno za posamezen ukrep.

Dobro kmetijsko prakso pri gnojenju (za relevantno obdobje) ureja PRP 2004 – 2006 v točki 9.2.1.1, pri čemer se sklicuje na Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št.34/2000) ter navaja, da v skladu z določbami Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/1996, 35/2001, 29/2004), število GVŽ na ha KZU ne sme preseči 2,5 GVŽ ali 2 GVŽ pri prašičih ali 2 GVŽ pri perutnini ali 2 GVŽ pri mešani reji; če je ta obtežba presežena in posledično količine živinskih gnojil povečane, mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti, da presežke teh gnojil, ki jih ne more porabiti na samem kmetijskem gospodarstvu odda s pogodbo drugim lastnikom kmetijskih zemljišč ali jih predela in različnih oblikah proda na trgu, ali jih odstrani na drug način, skladno s predpisi o ravnanju z odpadki.

V zadevi je sporno, ali je tožničino kmetijsko gospodarstvo preseglo določene mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU, pri čemer je sporno, kakšno površino kmetijskih zemljišč je imela v letu 2004 tožnica v uporabi.

Po presoji sodišča je v navedeni zadevi pravilen zaključek upravnega organa, da je tožničino kmetijsko gospodarstvo preseglo predpisane mejne obtežbe 2,5 GVŽ na ha KZU. Upravni organ je bil namreč dolžan upoštevati glede površine kmetijskih zemljišč podatke, ki jih je tožnica navedla v zbirni vlogi. V postopku pa je bilo ugotovljeno in temu tožnica ne oporeka, da je tožnica v zbirni vlogi na obrazcu C napisala, da ima v uporabi 2,81 ha površin kmetijskih zemljišč. Iz obrazca K-1 (popisni list za EU standard nitratna direktiva), ki je priloga k obrazcu K-zahtevi za plačila za ukrep-podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih za leto 2004, pa izhaja, da se pri vpisu kmetijskih zemljišč v uporabi vpiše podatek o dejanski rabi iz C obrazca. Tožnica pa je na obrazcu K-1 napisala, da ima 5,97 ha zemljišč v uporabi, kar je v nasprotju z njenim vpisom v obrazcu C (kjer je vpisala, da ima 2,81 ha KZU) in v nasprotju z navodilom iz obrazca K-1 (iz katerega izhaja, da se vpiše podatek o dejanski rabi iz C obrazca). Upravni organ je zato pri presoji, ali je tožničino kmetijsko gospodarstvo preseglo predpisane mejne obtežbe GVŽ/ha upošteval podatke, ki jih je tožnica navedla v zbirni vlogi (C obrazec), torej 2,81 ha, in ob upoštevanju teh podatkov pravilno zaključil, da je tožničino kmetijsko gospodarstvo preseglo predpisane mejne obtežbe, zaradi česar je tožničino vlogo utemeljeno zavrnil. Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navajala, da v zbirni vlogi ni uveljavljala 5,5 ha kmetijskih površin, ki jih obdeluje, iz razloga, ker ni imela dokumentacije, ker komasacija ni bila izvedena po pravilnem postopku. Že drugostopni organ se v odločbi, s katero je zavrnil tožničino pritožbo, pravilno sklicuje na Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (6. in 7. odstavek 10. člena), po kateri se pri KZU upošteva odločba o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju, kopijo katere je potrebno priložiti zbirni vlogi.

Iz navedenih razlogov sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov tožnice, ki se v tožbi sklicuje na to, da je dejansko v uporabi imela zemljišče v večjem obsegu (5,5 ha), kar pa ni bilo formalno urejeno, zaradi napake v postopku. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati listine, ki jih je priložila tožnica k tožbi (med drugim odločba Upravne enote A., št. ... z dne 23. 1. 2007 o komasaciji), saj so vse navedene listine bile izdane po letu 2004. V predmetni zadevi pa je pri odločanju relevantno dejansko in pravno stanje v letu 2004. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.