Jedro

Vrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti odločilo, da se obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. V skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 423. člena ZKP pa je odredilo, da se obsojencu izvršitev kazni osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 22463/2010 z dne 18. 9. 2014, odloži.

Izrek

Obsojenemu M. N. se izvršitev kazni zapora po sodbi IV K 22463/2010 odloži.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Ljubljani obsojenega M. N. spoznalo za krivega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), za kar mu je izreklo kazen osem mesecev zapora (točka I izreka sodbe). Obdolženo R. M. je oprostilo kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ v zvezi s 25. členom KZ (točka II izreka sodbe). Sodišče je še odločilo, da je obsojenec dolžan družbi H. d.o.o., Ljubljana, plačati znesek 21.236,59 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2005 dalje do plačila, pri čemer je ta obveznost solidarna z obveznostjo R. M. do te iste družbe, ki je bila obdolženki sicer odpuščena s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 1075/2009 (točka III izreka sodbe). Obsojenemu je naložilo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), razen stroškov, ki se nanašajo na R. M., če se dajo ti stroški izločiti iz skupnih stroškov. Stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP se v delu, ki se nanašajo na R. M., in se dajo izločiti iz skupnih stroškov, krijejo iz proračuna, enako pa tudi izdatki obdolžene R. M. ter izdatki in nagrada njene zagovornice (točka IV izreka sodbe).

2. Višje sodišče v Ljubljani je ob reševanju pritožbe zagovornikov M. N. izpodbijano prvostopenjsko sodbo v opisu dejanja pod točko I spremenilo tako, da je v 18. vrstici drugega odstavka izpustilo besede „in R. M.“; pritožbo obsojenčevih zagovornikov pa zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 22463/2010 z dne 19. 11. 2014 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 22463/2010 z dne 18. 9. 2014 vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenec M. N. ter v njej uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZKP in kršitve kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka 372. člena ZKP.

4. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec, ki meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena.

5. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obsojencu in njegovim zagovornikom.

6. Vrhovno sodišče je pri preizkusu zahteve za varstvo zakonitosti na seji dne 9. 4. 2015 odločilo, da se obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in se na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. V skladu s pooblastilom iz četrtega odstavka 423. člena ZKP pa je odredilo, da se obsojenemu M. N. izvršitev kazni osem mesecev zapora, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV K 22463/2010 z dne 18. 9. 2014, odloži.