Jedro

Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljev predlog, naj se odpravi njegova preživninska obveznost do nasprotne udeleženke in da jo je dolžan preživljati A. A., zunajzakonski partner njene matere (I. točka izreka), (2) spremenilo sklep in sodbo Okrožnega sodišča v Nove mestu IV P 326/2017 z dne 2. 2. 2021 v točkah IV./1., 2., 3., 4. in 5. tako, da stiki med predlagateljem in nasprotno udeleženko potekajo vsak četrti vikend v mesecu od petka zvečer od 19. ure do nedelje do 15. ure, po telefonu ob torkih zvečer med 19. in 20. uro in po dogovoru, med počitnicami pa po dogovoru med udeležencema (II. točka izreka), in (3) zavrnilo, kar je nasprotna udeleženka zahtevala več ali drugače (III. točka izreka).

2. Predlagatelj v pritožbi nasprotuje navedenemu sklepu in predlaga, naj se preživnina odpravi in naj se odločitev o stikih spremeni tako, da stiki trajajo do nedelje do 19. ure, da so telefonski stiki neomejeni in da bosta lahko imela stike tudi med drugimi vikendi in med tednom, če bo deklica tako želela.

Sodišče ni upoštevalo dejanskih zneskov, ki jih prejema. Ugotovitev, da ima okoli 1.200 EUR dohodka, ni resnična. Ni upoštevalo socialne zakonodaje. Znesek 1.200 EUR se nanaša na prvi mesec opravljanja javnih del, ko je še prejemal denarno socialno pomoč. Tudi invalidsko nadomestilo za brezposelnost bo prejemal le do izdaje nove odločbe ZPIZ, ki bo upoštevala vključitev v javna dela, in ga bo za pretekle mesece dolžan vrniti. Z zakonom je določena omejitev plačila za opravljanje javnih del v višini 734 EUR. To plačilo bo prejemal le do konca leta 2022. Glede na kategorijo invalidnosti, zdravstvene omejitve in starost bo opredeljen kot trajno nezaposljiv.

Sklep IV P 326/2017 je postal pravnomočen le iz razloga, ker se ni pritožil, dohodkov pa že tedaj ni imel in je bil zato nezakonit. V tem letu bo urejeno očetovstvo, tako da bo vse, kar je plačal na račun preživnine, zahteval nazaj.

Osnovni termini stikov so bili sporazumno dogovorjeni, vseeno pa bi se deklici moralo dopustiti, da ima pravico tudi do kakega stika več, če bi si to želela. Ker ob nedeljah rada nekoliko dlje spis, imata kosilo ravno okrog 15. ure; poleg tega je z vrnitvijo ob tej uri prikrajšana za popoldanske aktivnosti pri njem, če bi to želela. Ustreznejša je določitev kasnejše ure, na njeno željo pa lahko odide prej. Nesprejemljiva je tudi toga opredelitev telefonskih stikov. Deklica bi morala imeti pravico, da ga pokliče, kadar želi. Prav tako bi morala imeti možnost, da pride k njemu tudi med tednom. Glede na njeno starost bi ji morali dati več avtonomije. Mati ni zmožna prilagajanja.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Ob razvezi v 2014, ko predlagatelj ni bil iskalec zaposlitve, ni prejemal socialnega nadomestila in je prejemal le preživnino nekdanje žene v višini 70 EUR mesečno, je bila dogovorjena preživninska obveznost v višini 50 EUR. Njegovi sedanji dohodki so bistveno višji. Prevzem po stikih ob 19. uri je bil določen, ko deklica še ni hodila v šolo. Sedaj se mora ob nedeljah še urediti, opraviti morebitne pozabljene obveznosti in se pripraviti na šolo. Odločba ne preprečuje, da se deklica in predlagatelj dogovorita za dodatne stike.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v zadevi odloča drugič. Sodišče je v novem postopku opravilo vsa procesna dejanja in celovito raziskalo dejansko stanje, pomembno za odločitev, ali naj se predlagateljeva preživninska obveznost ukine in ali naj se ureditev stikov med udeležencema spremeni.

6. Zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine, pomembne za oceno predlagateljeve preživninske sposobnosti, od določitve preživnine v letu 2014 niso bistveno spremenile, temelji na ugotovitvah, (1) da je bil predlagatelj tedaj brezposeln, da ni bil iskalec zaposlitve, in da ni prejemal denarne socialne pomoči, niti ni imel drugih dohodkov in (2) da je od septembra 2021 do marca 2022 prejemal nadomestilo za invalidnost v višini med 324 in 356 EUR mesečno, da je od 1. 3. 2022 do 31. 12. 2022 zaposlen prek javnih del in prejema mesečno okrog 786 EUR plače in da ob izdaji odločbe razpolaga z okrog 1.200 EUR mesečnih prihodkov.

7. Tudi ob upoštevanju pritožbenih navedb je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da se okoliščine niso spremenile v taki meri, da predlagatelj ne bi zmogel plačevati preživnine v višini 50 EUR mesečno. Ključna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da ob prvi določitvi preživnine ni prejemal dohodkov, sedaj pa jih že dlje časa prejema. Upoštevaje dolžno višino preživnine ni pomembno, ali ti znašajo 786 EUR ali 1.200 EUR. Sodišče je utemeljeno upoštevalo, da so redni prihodki dogovorjeni do konca leta in da je kasnejše stanje v taki meri negotovo, da ga še ni mogoče vzeti v ozir. S sklepom IV P 326/2017 je bilo odločeno o materinem predlogu za zvišanje preživnine in za odločitev v obravnavani zadevi ni pomemben.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni pomisleki glede odločitve o stikih. Kot je navedel že pritožnik, so z deklico in njeno materjo o pogostosti stikov čez vikend soglašali. Ura zaključka stika ob nedeljah je bila določena na podlagi želje trinajstletne deklice in upoštevanju njene potrebe, da se pripravi na šolo. Kot je navedeno v odgovoru na pritožbo, je tudi nedeljsko dopoldne mogoče organizirati bolj aktivno. V ostalem je ureditev stikov v tolikšni meri odprta, da pušča dovolj prostora za upoštevanje dekličine želje po pogostejših bodisi osebnih bodisi telefonskih stikih s predlagateljem. Mati je v odgovoru na pritožbo izrazila pripravljenost za sodelovanje pri teh dogovorih, tako da je – kot je ocenilo že sodišče prve stopnje – pričakovati, da bosta s predlagateljem ravnala v korist odraščajoče deklice in upoštevala njene želje.

9. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).