Jedro

Iz obrazložitve odločbe ni razvidno v katerem delu je organ predlog za BPP zavrnil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč številka Bpp 273/2023-4 z dne 25. 4. 2023 odpravi in vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je delno ugodila prošnji tožnika in mu dodelila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za vložitev predloga za dovoljenje poslovanja na podlagi 389.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. St ... Za izvajanje BPP je določila odvetnico A. A. Odločila je še, da mora izvajalka BPP po končani opravi storitve napotnico predložiti strokovni službi in v kolikor izvajalka BPP ne vrne sodišču napotnice v roku 15 dni po opravljeni storitvi, ni opravičena do plačila storitev BPP.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP, prav tako je navedeno, da prosilec izpolnjuje tudi vsebinski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj njegova zadeva ni očitno nerazumna, hkrati pa je tudi pomembna za njegov osebni in socialnoekonomski položaj, in se mu glede na navedeno dodeli izredna BPP kot je razvidno iz izreka odločbe. Prav tako je navedeno, da je prosilcu v skladu z določbo 28. člena ZBPP dodelil ožji obseg BPP od zaprošenega, saj ocenjuje, da dodeljen obseg BPP zadostuje, v kolikor bo to potrebno, pa lahko prosilec ponovni zaprosi za BPP. Toženka je še izdala popravni sklep z dne 26. 4. 2023, kjer je navedeno, da se odločba popravi tako, da se v drugem odstavku izreka odločbe besedna zveza „T., tel. št. ...“ nadomesti z besedno zvezo „U., tel. št. ...“ in v ostalem ostane predmetna odločba nespremenjena.

3. Tožnik v tožbi izpostavlja, da je toženka delno ugodila njegovi prošnji, vendar niti iz izreka niti iz obrazložitve ne izhaja v katerem delu je toženka delno ugodila dodelitvi BPP in v katerem jo je zavrnila. Zaradi česar meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prav tako opozarja, da je toženka kot dan vložitve prošnje za dodelitev BPP štela 18. 4. 2023, iz potrdila o sledenju pošiljke pa je razvidno, da je bila tega dne toženki priporočena pošiljka vročena. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP vložil s priporočeno pošiljko 15. 4. 2023. Pri tem se sklicuje na določbe 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da se prejem šteje na dan oddaje priporočene pošiljke na pošto. Navedeno je povezano tudi s stroški sodnega postopka, saj se plačilo za dejanje pravne pomoči, ki od dneva vložitve prošnje za BPP dodelitev še ni bila opravljena. To pomeni, da stranke ne morejo uspešno uveljavljati prošnje za dodelitev BPP za tiste stroške sodnih postopkov, ki so nastali pred dnem vložitve prošnje. Glede na vse navedeno predlaga odpravo odločbe ter priglaša stroške.

4. Toženka na odgovor na tožbo ni podala, sodišču je posredovala samo upravni spis.

**K I. točki izreka**

5. Tožba je utemeljena.

6. V konkretni zadevi je sporno, ali je toženka pri dodelitvi BPP bistveno kršila določbe BPP, ker ni odločila v katerem delu je dodelila BPP in v katerem ga je zavrnila. Prav tako pa je sporno od katerega dne se šteje, da je bila vložena prošnja za dodelitev BPP.

7. Ugotoviti je, da je toženka v izpodbijani odločbi le delno ugodila zahtevi tožnika, pri čemer ne iz izreka in tudi iz obrazložitve ni razvidno v katerem delu pa je predlog za BPP zavrnila. Navaja, da iz prošnje tožnika izhaja, da prosi za BPP za vložitev predloga za dovoljenje poslovanja na podlagi 389.a člena ZFPPIPP v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. St ... Navajanje v obrazložitvi, da mu je toženka dodelila ožji obseg BPP od zaprošenega, ker ocenjuje, da dodeljen obseg BPP zadostuje, kolikor bi bilo to potrebno, pa lahko prosilec ponovno zaprosi za BPP, pa ni ustrezno obrazloženo.

8. Toženka je s tem, ko ni odločila o vseh zahtevkih stranke, kršila določbe 207. in 213. člena ZUP. 207. člen ZUP v drugem odstavku določa, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih strank, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. 213. člen ZUP pa v prvem odstavku določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

9. Poudariti pa velja, da morajo iz obrazložitve upravnega akta izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1 Ob tem je tako ugotoviti, da je razumen očitek neobrazloženosti izpodbijanega akta, pomanjkljiva obrazložitev zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

10. Zaradi navedenih bistvenih kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, odločanje o vsebini upravnega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

11. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

12. Sodišče zgolj dodatno pri nadaljnjem odločanju še pojasnjuje, da drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. To pomeni, da stranke ne morejo uspešno uveljavljati prošnje za dodelitev BPP za tiste stroške sodnih postopkov, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje, ter za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, torej za nazaj.

13. Prvi odstavek 68. člena ZUP določa, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok. Po drugem odstavku istega člena velja, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje vloge na pošto. Starejša sodna praksa je štela, da se navedeno pravilo pri 11. členu ZBPP ne uporablja. Prvi odstavek 68. člena ZUP naj bi se nanašal zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku, ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Kot dan vložitve prošnje se je tako štel tisti dan, ko je organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila BPP zaprošena. To pa bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto. Z novejšo sodno prakso pa je bilo zavzeto stališče, da je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, saj 11. člen ZBPP določa zgolj, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP. Ker ZBPP nima posebnih določb o načinu štetja rokov, je treba v navedenem za vsako vlogo uporabiti določilo 68. člena ZUP, saj bi nasprotna interpretacija omogočala neenakopravno obravnavo vlagateljev in tudi dopuščala arbitrarnost posameznemu organu na različnih sodiščih, zaradi česar bi bili vlagatelji posameznih vlog na ta način v neenakopravnem položaju.

14. Glede na zgoraj pojasnjeno novejše stališče, ko je kot dan vložitve prošnje treba šteti dan oddaje priporočene pošiljke na pošto, to pomeni, da je v obravnavanem primeru datum, ki ga je treba upoštevati, dan oddaje pošiljke na pošto, torej 15. 4. 2022, in ne dan prejema prošnje, torej 18. 4. 2022. **K II. točki izreka**

15. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika).

1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.