Jedro

Revizije ni, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega v zakonu določenega zneska.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 5.193,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 18.4.1991 dalje do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožena stranka z vsebinsko navedbo revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlogom na spremembo sodb nižjih sodišč z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Do negativnega salda na toženčevem žiro računu je prišlo zaradi neažurnega poslovanja tožeče stranke. Ta je toženca s pripisovanjem obresti zavajala. Dolžni znesek je sicer pripravljen vrniti kljub napaki tožeče stranke, vendar v treh obrokih.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjsko pravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, je dopustnost revizije pogojena z vrednostnim kriterijem glede na določbo 2. odstavka 382. člena ZPP. Revizije ni, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega v zakonu določenega zneska.

V obravnavanem primeru se je postopek začel s tožbo z dne 18.4.1991 (185. člen ZPP), v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1990 (Uradni list SFRJ, št. 20/90), ki velja od 21.4.1990. Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost denarne terjatve v znesku 8.000,00 SIT. Vtoževani znesek (8.468,00 SIT) je sicer navedeno vrednost presegel, vendar pa je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega, saj je z revizijo napadena odločitev sodišča druge stopnje glede plačila zneska 5.193,00 SIT. Zato je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP zavreči. Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).