Jedro

Višina upniku priznanih stroškov za predlog za izvršbo glede na določbe ZIZ in aktualno Odvetniško tarifo ni omejena s kakšnim absolutnim zneskom niti se je ne določi izključno glede na proporcionalno razmerje z izterjevano glavnico.

Ni mogoče prezreti petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer šteje med te tudi stroške oprave poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik je dolžan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine po določbi 41. člena ZIZ med drugimi podatki navesti tudi sredstvo ali predmet izvršbe, ne pa tudi številke računa dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Stroške poizvedb v višini 30,00 EUR, katere je upniku priznalo sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi (upnik pa je predlagal 50,00 EUR stroškov) ni mogoče naložiti dolžniku, saj ne gre za potrebne stroške za izvršbo. Tudi v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo ne bi navedel točno določene račune dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, bi bil predlog za izvršbo še vedno popoln in bi sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o teh računih dolžnika v elektronsko dosegljivih evidencah. Zato ne gre za potrebne stroške za izvršbo, katere bi dolžnik moral plačati upniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v tretjem odstavku izreka spremeni tako, da se stroški upnika znižajo za 30,00 EUR (na 117,20 EUR).

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi z dne 13. 6. 2019 je sodišče prve stopnje v tretjem odstavku izreka odmerilo stroške upnika na 147,20 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da so stroški v višini 147,20 EUR nesorazmerno visoki naproti višini glavnice 237,86 EUR. Zato njihovi odmeri nasprotuje.

3. Upnik je podal odgovor na pritožbo in navedel, da so glede na višino terjatve stroški res visoki, vendar so vsi stroški v celoti odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo. Sodna taksa znaša 44,00 EUR, razliko pa predstavljajo odvetniški stroški z 22 % DDV. Gre za stroške za predlog za izvršbo in materialne stroške. Predlaga zavrnitev dolžnikove pritožbe. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba dolžnika je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Neutemeljena je sicer pritožbena trditev, da so upnikovi stroški nesorazmerni z višino glavnice, ki jo izterjuje upnik v znesku 237,86 EUR. Višina upniku priznanih stroškov za predlog za izvršbo glede na določbe ZIZ in aktualno Odvetniško tarifo namreč ni omejena s kakšnim absolutnim zneskom niti se je ne določi izključno glede na proporcionalno razmerje z izterjevano glavnico. Omenjeni stroški, katere mora dolžnik upniku povrniti in so odmerjeni s sklepom o izvršbi dne 13. 6. 2019 morajo po višini biti odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, kadar predlog za izvršbo v imenu upnika vloži odvetnik ter ob upoštevanju potrebne sodne takse za predlog in sklep o izvršbi.

7. Drži pa pritožbena ugotovitev, da je odmerjeni znesek stroškov upnika v višini 147,20 EUR previsok. Po določbi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. V konkretni zadevi je upnika zastopala pooblaščenka – odvetnica A. A., ki je vložila predlog za izvršbo in je v skladu s prvim odstavkom tarifne številke 27 Odvetniške tarife (OT) ter v zvezi s tarifno številko 18 OT za sestavo predloga za izvršbo upravičena do 100 točk (ob upoštevanju vrednosti posamezne točke 0,60 EUR) ter 22 % DDV in znesek takse 44,00 EUR. Tako je upnik upravičen do stroškov v višini 117,20 EUR (44,00 EUR sodna taksa in 73,20 EUR odvetniški stroški).

8. Po oceni pritožbenega sodišča pa upnik ni upravičen do priglašenih stroškov, ki jih je v rubriki „stroški upnika“ v predlogu za izvršbo opredelil kot: drugi stroški v višini 50,00 EUR z navedbo poizvedbe TRR. Sodišče prve stopnje je upniku priznalo 30,00 EUR omenjenih stroškov glede na to, da je štelo, da so upniku nastali stroški z opravo poizvedb o TRR dolžnika, upnik pa je v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na točno treh računih dolžnika, do katerih podatkov je prišel ravno z opravljenimi poizvedbami. Vendar ni mogoče prezreti petega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer šteje med te tudi stroške oprave poizvedb o dolžnikovem premoženju. Upnik je dolžan v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine po določbi 41. člena ZIZ med drugimi podatki navesti tudi sredstvo ali predmet izvršbe1, ne pa tudi številke računa dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Stroške poizvedb v višini 30,00 EUR, katere je upniku priznalo sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi (upnik pa je predlagal 50,00 EUR stroškov) ni mogoče naložiti dolžniku, saj ne gre za potrebne stroške za izvršbo. Tudi v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo ne bi navedel točno določene račune dolžnika pri organizaciji za plačilni promet, bi bil predlog za izvršbo še vedno popoln in bi sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine samo po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o teh računih dolžnika v elektronsko dosegljivih evidencah. Zato ne gre za potrebne stroške za izvršbo, katere bi dolžnik moral plačati upniku.

9. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo tako, da je stroške upnika znižalo za 30,00 EUR (na 117,20 EUR; 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik je v odgovoru na pritožbo priglasil stroške pritožbenega postopka, katere pa krije sam glede na to, da z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogel pri odločitvi pritožbenega sodišča niti ni navedel ničesar, s čimer se ne bi seznanilo pritožbeno sodišče ob reševanju dolžnikove pritožbe.

1 Po četrtem odstavku 41. člena ZIZ upniku v primeru, kadar predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet ne rabi navesti nujno tudi številke računa dolžnika, saj v tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.