Jedro

Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni poplačan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. 275/2016, v višini 15.000,00 EUR, ki je prijavljena in zavedena v končnem seznamu preizkušenih terjatev izdelanem v stečajnem postopku nad tožečo stranko, objavljenem na spletnih straneh AJPES dne 22. 11. 2016 pod zaporedno številko 280 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 798,58 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je bistvene kršitve določb pravdnega in insolvenčnega postopka, napačno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Poudarila je, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje predmetne pravde ter da so pravdni stroški nastali po krivdi tožeče stranke. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrže ter tožečo stranko obsodi na plačilo vseh stroškov postopka. Priglasila je stroške sodne takse za pritožbo.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega da se ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja..., preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tožeča stranka je vložila tožbo na podlagi izdanega sklepa o preizkusu terjatev. Sodišče prve stopnje je z navedbo določbe 302. člena ZFPPIPP uporabilo pravilno materialnopravno podlago za presojo pogojev za vložitev tožbe na ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. To pomeni, da je tožeča stranka vložila ugotovitveno tožbo, ker je tako določeno v ZFPPIPP, ne pa na drugih podlagah iz drugega odstavka 181. člena ZPP. Tezo tožene stranke, da je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe prenehal, je zavrnilo, ker je ocenilo kot nepomembne trditve tožene stranke, da je pred vložitvijo tožbe umaknila prijavo sporne terjatve. Vztrajanje pritožnice, da so v konkretnem primeru bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožbe, tudi po stališču pritožbenega sodišča ni utemeljeno. V zadevi I Pg 184/2016, na katero se sklicuje pritožnica v pritožbi, iz obrazložitve sklepa (B9) izhaja, da je bil razlog za zavrženje tožbe, v stečajnem postopku izdan sklep o umiku prijave ločitvene pravice. Pritožnica pa ne zatrjuje, da je bil tudi v stečajnem postopku nad toženo stranko izdan sklep o umiku spornega dela prijave terjatve, zato obravnavana zadeva s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 184/2016 z dne 26. 9. 2016, ni primerljiva z obravnavanim primerom in se nanjo pritožnica v pritožbi neutemeljeno sklicuje. Ob tem pa se tudi izkaže, da med pravdo ni prenehala pravna korist tožeče stranke za izrek ugodilne sodbe.

6. Tudi pritožbena teza o časovnih mejah pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, na podlagi katere pritožnica uveljavlja svoje stališče, da ji je bila terjatev v višini 15.000,00 EUR neutemeljeno prerekana, saj je na dan začetka stečajnega postopka obstajala, ni utemeljena. Tožena stranka ni zanikala trditev tožeče stranke v tožbi, da je upničina terjatev v času od dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko do dneva prijave terjatve 24. 3. 2016 že prenehala v višini 15.000,00 EUR na podlagi plačil, ki jih je izvedel posojilojemalec P. d. o. o. kot glavni dolžnik. Če so za izpolnitev upnikove terjatve poleg stečajnega dolžnika odgovorni tudi drugi solidarni sodolžniki ali poroki, lahko upnik v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, dokler ni v celoti poplačan, pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača drug solidarni dolžnik ali porok (tretji odstavek 296. člena ZFPPIPP). Po prvem odstavku 60. člena ZFPPIPP mora prijava terjatve v postopku zaradi insolventnosti vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih. Upnica bi morala v konkretnem primeru poleg navedbe višine terjatve 30.000,00 EUR s pripadki na dan začetka stečajnega postopka, postaviti določen zahtevek za priznanje terjatve le še v neplačanem delu (in še pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec). Tako postopanje pri prijavi terjatve zoper dolžnika kot solidarnega dolžnika izhaja iz določbe tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP, po kateri se v stečajnem postopku prijavi in uveljavlja celotni znesek terjatve, **dokler ni poplačan.** Upnica pa je v prijavi terjatve (A2) glede sporne terjatve zahtevala, da sodišče prizna nezapadle posojilne glavnice v celotni višini 30.000,00 EUR oziroma skupaj s pripadki 30.293,75 EUR. Razvezni pogoj iz tretjega odstavka 296. člena ZFPPIPP se je v konkretnem primeru glede na neprerekane trditve tožeče stranke, da je posojilojemalec tudi po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko redno izpolnjeval svoje pogodbene obveznosti, do dneva prijave terjatve za plačanih 15.000,00 EUR že uresničil, zato zahtevek za priznanje (tudi) plačanega dela terjatve, ni bil utemeljen. Ker je upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko s prijavo terjatve zahtevala tudi priznanje že plačane terjatev v višini 15.000,00 EUR (in brez razveznega pogoja, ki se uresniči, če upnikovo terjatev plača posojilojemalec), jo je stečajna upraviteljica v tej višini utemeljeno prerekala. Ob nesporni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila terjatev v višini 15.000,00 EUR že plačana, ki je pritožnica ni izpodbijala, se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje o ugotovitvi neobstoja tega dela terjatve pravilna, drugačne pritožbene trditve pa niso utemeljene.

7. S pritožbo proti odločitvi o pravdnih stroških pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje kršitev določbe prvega odstavka 154. člena ZPP. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). O povrnitvi stroškov odloči sodišče prve stopnje na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja (prvi odstavek 163. člena ZPP). V konkretnem primeru tožena stranka v pravdi ni uspela, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške, pravilna. Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na določbo 156. člena ZPP, ki tudi sicer velja le za stroške, ki nastanejo ne glede na izid pravde (na separatne stroške), ki pa jih v tem postopku ni uveljavljala.

8. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so bile odločilne za presojo izpodbijane sodbe. Ker pritožnica ni uspela uveljaviti nobenega pritožbenega razloga, niso pa podani niti tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).