Jedro

Tožena stranka je odločbo izdala, ne da bi pred dokončnim sprejetjem odločitve pridobila izjavo obravnavane osebe o očitkih in ugotovitvah glede kršitev oziroma jih zaradi napačnega štetja rokov pri izdaji odločbe ni upoštevala. Po določbi osmega odstavka 13. člena ZIntPK namreč lahko tožena stranka sprejme ugotovitev ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev, šele po prejemu odgovora obravnavane osebe, pri čemer se je dolžna opredeliti do navedb iz odgovora obravnavane osebe. Tožena stranka v obravnavanem primeru tega ni storila, kar je bistvena kršitev sedmega odstavka in 1. alineje osmega odstavka 13. člena ZIntPK, s tem pa je kršila tudi določbo 9. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se:

1. ugotovitve o konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije, št. 06211-48/2020/36 32013 z dne 10. 6. 2021, odpravijo;

2. ugotovitve o konkretnem primeru Komisije za preprečevanje korupcije, št. 06211-48/2020/30 z dne 10. 5. 2021, odpravijo in se ta zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 15 EUR.

Obrazložitev

1. Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju tožena stranka, Komisija ali KPK) je z izpodbijanim aktom, št. 06211-48/2020/36 32013 z dne 10. 6. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v postopku zoper A. A. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali obravnavana oseba) zaradi suma kršitev določb o nasprotju interesov, odpravila ugotovitve o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30, ki jih je senat komisije sprejel na 20. seji dne 10. 5. 2021 (1. točka izreka) in ugotovila, da se je tožnik, občinski svétnik, s tem, ko je kot član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na 3. redni seji dne 23. 4. 2019 sodeloval v razpravi o sklepu Sveta Javnega zavoda ZD ... o imenovanju A. A. (torej njega samega) za direktorja Javnega zavoda ZD ... znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov in ni storil vsega, da se mu izogne, s čemer je ravnal v nasprotju z določbami 37. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK) (2. točka izreka). Ugotovila je še, da se je tožnik, občinski svétnik Občine ..., s tem, ko je kot član Občinskega sveta Občine ... na 4. redni seji dne 25. 4. 2019 glasoval o sklepu o podaji soglasja k sklepu Sveta Javnega zavoda ZD ... o imenovanju direktorja ZD ..., pri čemer je bil predlagani kandidat za direktorja on sam, znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov in ni storil vsega, da se mu izogne, s čemer je ravnal v nasprotju z določbami 37. člena ZIntPK (3. točka izreka).

2. KPK je v obrazložitvi k 1. točki izreka navedla, da je po vročitvi ugotovitev o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30, ki jih je senat Komisije sprejel na 20. seji dne 10. 5. 2021, še pred potekom roka za sprožitev upravnega spora ugotovila, da je bil obravnavni osebi A. A. dne 15. 4. 2021 vročen osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020-22 z dne 1. 4. 2021, s poukom, da se lahko v 7. delovnih dneh izjasni o navedbah v osnutku ugotovitev, pri čemer je ta v tem roku tudi podal pisno izjasnitev. Pisno izjasnitev je Komisija prejela dne 26. 4. 2021. V ugotovitvah o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30, je Komisija navedeno okoliščino pomotoma spregledala, zato se s predmetnim aktom te ugotovitve o konkretnem primeru odpravljajo (1. točka izreka izpodbijanega akta).

3. V zvezi z odločitvijo pod 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe, je KPK v obrazložitvi pod poglavjem A. povzela dejstva in okoliščine v zvezi z ravnanjem tožnika kot obravnavane osebe, pod poglavjem B. za odločitev v zadevi relevantno pravo ter pod poglavjem C. ugotovitve komisije, iz katerih sledi, da je tožnik občinski svétnik (funkcionar) Občine ... in obenem tudi član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju KMVVI).

4. KMVVI je na 3. redni seji 23. 4. 2019 glasovala o sklepu št. 41 o soglašanju s sklepom Sveta Javnega zavoda ZD ... o imenovanju A. A. za direktorja Javnega zavoda ZD ... Iz zapisnika seje izhaja, da je bil A. A. prisoten na seji KMVVI in da je bilo pri glasovanju o tej točki prisotnih sedem članov od osmih, pri čemer so se trije opredelili in glasovali "za", štirje člani pa so se glasovanja vzdržali. Ali je A. A. glasoval, ali se je glasovanja vzdržal, iz zapisnika ni razvidno, je razvidno, da je po tem, ko je predsednik KMVVI v zvezi s predlaganim sklepom podal obrazložitev in odprl razpravo, sodeloval v razpravi2. Občinski svet Občine ... je na 4. redni seji 25. 4. 2019 glasoval o sklepu o podaji soglasja k sklepu Javnega zavoda ZD ... o imenovanju direktorja ZD ... (sklep št. 28). Iz zapisnika seje izhaja, da je bil A. A. prisoten na tej seji, iz zapisnika glasovanja3 pa, da je kot član Občinskega sveta tudi glasoval za sklep št. 28, da Občinski svet poda soglasje k sklepu Javnega zavoda ZD ... o njegovem imenovanju direktorja ZD ... Sklep ni bil sprejet. Od 22. članov Občinskega sveta se je opredelilo 21, 9 članov je glasovalo "za", 12 "proti", 1 član pa je bil vzdržan.

5. KPK v nadaljevanju obrazložitve navaja, da ZIntPK kot uradne osebe opredeljuje funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. ZIntPK nasprotja interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog (12. točka 4. člena ZIntPK). Nadalje povzema 13. točko 4. člena ZIntPK, v kateri je opredeljen zasebni interes uradne osebe in 37. člen ZIntPK, ki predpisuje dolžnost uradne osebe, da mora biti pri opravljanju svojih nalog in službe pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da mora storiti vse, da se mu izogne.

6. Zaključila je, da je tožnik kot član KMVVI, na seji KMVVI, s tem ko je sodeloval v razpravi o sklepu Sveta Javnega zavoda ZD ... o imenovanju njega samega za direktorja Javnega zavoda ZD ..., in s tem, ko je kot občinski svétnik na seji Občinskega sveta Občine ... glasoval za sprejetje sklepa, soodločal o imenovanju samega sebe na položaj direktorja ZD ... in s tem ravnal na način, ki ustvarja nasprotje interesov. Sodelovanje v razpravi ter glasovanje za sebe sodi med najbolj tipične primere nasprotja interesov. To sta tisti ključni okoliščini, zaradi katerih bi uradna (obravnavana) oseba morala vedeti, da bo s takim ravnanjem vzbudila dvom v objektivnost in nepristranskost celotnega postopka in to ne glede na to, da njena pravica do sodelovanja pri odločanju v tovrstnih vprašanjih izhaja iz področnega zakona, to je Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), Statuta Občine ... (Statut- UPB-1) ter Poslovnika Občinskega sveta Občine ... Pri tem to, da sklep o imenovanju direktorja na seji Občinskega sveta ni bil sprejet, v ničemer ne spremeni dejstva, da je uradna (obravnavana) oseba ravnala na način, v katerem so se ustvarile okoliščine nasprotja interesov. V opredelitvi dolžnega ravnanja KPK v poglavju D. obrazložitve navaja dolžnosti uradne osebe iz 37. in 38. člena ZIntPK in zaključuje, da bi se moral tožnik okoliščinam nasprotja interesov, ki so se ustvarile z njegovim sodelovanjem v razpravi na seji KMVVI dne 23. 4. 2019 ter z glasovanjem na seji Občinskega sveta dne 25. 3. 2019, izogniti z izločitvijo. Poleg tega bi moral, upoštevajoč 38. člen ZIntPK, ob zaznavi okoliščin, ki so povzročile nasprotje interesov (dejstvo, da je sam med predlaganimi kandidati), o tem pisno obvestiti svojega predstojnika, prenehati z delom ter počakati na njegovo odločitev, česar ni storil. 7. Tožnik zoper izpodbijano odločbo tožene stranke vlaga tožbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter na podlagi 4. člena tega zakona, in sicer zaradi posega v ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), v zvezi s 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

8. Glede odločitve iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe navaja, da je tožena stranka z isto odločbo najprej odpravila prejšnje ugotovitve, nato pa izdala enake ugotovitve, torej izdala enak upravni akt, ki ga je prej odpravila. To predstavlja kršitev prepovedi dvakratnega odločanja o isti stvari, oziroma kršitev _ne bis in idem_ v upravnem postopku. Tožena stranka je pri tem ravnala arbitrarno in brez vsake pravne podlage. V konkretnem primeru je odločbo tožene stranke odpravila kot prvostopenjski organ in s tem kršila procesne določbe glede odprave upravnega akta. Ravnala je arbitrarno in samovoljno, kar predstavlja kršitev 22. člena Ustave RS. Tožena stranka za to odločitev ni navedla zakonske podlage, odločba tudi ne navaja razlogov za odločitev in je v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tožnik je zoper akt, ki ga je tožena stranka kasneje sicer odpravila, sprožil upravni spor, kar še dodatno pomeni, da ni imela nobene zakonske podlage ali upravičenja, da bi lahko upravni akt odpravila sama in nato odločila enako kot v tem odpravljenem aktu. Takšno ravnanje pomeni kršitev prepovedi odločanja o isti stvari, kar je kršitev 31. člena Ustave RS in 4. člena Protokola 7 k EKČP. 9. V zvezi z ugotovitvami tožene stranke, ki se nanašajo na 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe tožnik navaja, da na seji Občinskega sveta Občine ... (v nadaljnjem besedilu Občinski svet) dne 25. 4. 2019 sklep o podaji soglasja ni bil izglasovan, zato je povsem vseeno, ali je glasoval ali ne, saj na podlagi tega glasovanja ni nastala nobena posledica. Ugotovitve tožene stranke so zmotne in mestoma nejasne ter jih ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem se mu očita, da ni storil vsega, da bi se izognil okoliščinam, ki pomenijo nasprotje interesov. V zadevi ni sporno, da je občinski svétnik in da kot tak sodeluje pri razpravah na sejah Občinskega sveta, kot to določa zakonodaja. Razprava o določeni zadevi ne more pomeniti nastanka nasprotja interesov, saj pri razpravi ne more priti do vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Gre zgolj za razpravo, ki kot taka nima dejanskih posledic. Upoštevaje definicijo nasprotja interesov iz 12. točke prvega odstavka 4. člena ZIntPK, mora presoja videza nepristranskosti ali določena okoliščina vpliva na konkretno opravljanje javnih nalog temeljiti na realnih oziroma opredmetenih predpostavkah, povezanih z dejanskimi pristojnostmi in odločevalsko močjo oziroma pozicijo uradne osebe, kar pomeni, da razprava v določeni zadevi ne more pomeniti nastanka nasprotja interesov. Izpodbijana odločba zato v tem delu nima nobene realne in pravne podlage ter je v nasprotju z načelom pravne države, saj morajo biti ravnanja, ki se prepovedujejo, jasno in nedvoumno zapisana.

10. V zvezi z glasovanjem na seji Občinskega sveta tožnik navaja, da se občinski svétnik pri opravljanju svojega dela ne more izločiti iz postopkov v okviru Občinskega sveta, saj ne obstoja nobeden od razlogov, določenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter za to tudi ni podlage v Statutu Občine ... Primeroma navaja, da tudi na lokalnih volitvah kandidat za občinskega svétnika lahko glasuje sam za sebe in to ni niti protipravno niti ne predstavlja kolizije interesov. V očitanem primeru gre za popolnoma enak primer in so zato zaključki tožene stranke absurdni.

11. V zvezi z okoliščinami, ki naj bi pomenile nasprotje interesov, ker ni pisno obvestil svojega predstojnika, je tožnik navedel, da kot direktor zavoda nima svojega predstojnika in že po logiki ne more izpolniti zahtevane zakonske dolžnosti, saj je v trenutku, ko naj bi nastopile okoliščine, ki naj bi pomenile nasprotje interesov, o tem obveščen tudi predstojnik organa, ki je ena in ista oseba. Nadalje očita, da je bilo s sporno uporabo prava neposredno poseženo v njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, katere del je tudi prepoved samovoljnosti. Posledica te (uveljavljene) kršitve je kršitev pravice do poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

12. Tožena stranka v odgovoru na tožbo obširno opisuje potek postopka in dodatno navaja razloge za svojo odločitev. Glede odločitve iz 1. točke izreka izpodbijanega akta navaja, da je ob naknadnem preverjanju teka roka za izjasnitev ugotovila, da je v predmetni zadevi napačno štela delovne dneve in da je datum 26. 4. 2021, ko je prejela izjasnitve tožnika, predstavljal zadnji dan postavljenega roka sedmih delovnih dni. Iz navedenega razloga je dne 10. 6. 2021 odpravila svoje ugotovitve v konkretnem primeru št. 06211-48/2020/30 z dne 10. 5. 2021 ter sprejela nove ugotovitve (akt, ki se izpodbija v predmetnem upravnem sporu), v katerih je upoštevala tožnikovo izjasnitev. 1. točka izreka izpodbijanega akta tako predstavlja saniranje napake, ki je nastala na strani tožene stranke in ne držijo navedbe tožnika, da je izdala isti upravni akt, kot ga je prej odpravila. Postopek v predmetni zadevi je potekal na podlagi specialnih določb ZIntPK, po katerih se določbe ZUP uporabljajo le smiselno (četrti odstavek 15. člena ZIntPK). Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 17/2021 z dne 21. 5. 2021, v kateri je bilo zavzeto stališče, da se drugi javno pravni postopki, kot postopki _sui generis_, med katere sodijo tudi postopki po ZIntPK, razlikujejo od splošnih upravnih postopkov po ZUP.

K točki I/1. izreka:

13. Tožba je utemeljena.

14. Tožena stranka je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe odpravila ugotovitve o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30, ki jih je senat Komisije sprejel na 20. seji dne 10. 5. 2021 (v nadaljnjem besedilu odločba z dne 10. 5. 2021). Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je bila odločba z dne 10. 5. 2021 tožniku vročena 24. 5. 2021. Dne 10. 6. 2021 je nato tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, ki je bila tožniku vročena z nadomestno vročitvijo dne 30. 6. 2021, kar med tožnikom in toženo stranko ni sporno. Iz III U vpisnika Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, izhaja, da je tožnik dne 29. 6. 2021 zoper odločbo z dne 10. 5. 2021 sprožil upravni spor. Njegova tožba je bila s sklepom št. III U 129/2021-7 z dne 28. 10. 2021, ki je postal pravnomočen 24. 11. 2021, zavržena.

15. Tožbeni ugovor tožnika, ki se nanaša na 1. točko izreka izpodbijane odločbe je utemeljen. Iz obrazložitve odločitve v tej točki izreka izhaja zgolj, da je tožena stranka odločbo z dne 10. 5. 2021 odpravila zato, ker je pomotoma spregledala, da je tožnik pisno izjasnitev o navedbah v osnutku ugotovitev o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020-22 z dne 1. 4. 2021, podal pravočasno in je zato z izpodbijano odločbo to odločbo z dne 10. 5. 2021 odpravila.

16. Po presoji sodišča je izpodbijani akt glede opisane odločitve v 1. točki izreka pomanjkljivo obrazložen in nima vseh obveznih elementov, ki so določeni v prvem odstavku 214. člena ZUP, in sicer: ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto (2. točka), razloge, odločilne za presojo dokazov (3. točka), navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba (4. točka) ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka). Obrazložitev izpodbijanega akta je v tem delu pomanjkljiva do te mere, da je sodišče ne more preizkusiti. Tožena stranka med drugim ni navedla pravnih podlag za svojo odločitev, in to niti določb ZIntPK niti določb ZUP, na katerih naj bi temeljila. Zahteva po obrazloženosti upravnega akta je namenjena varstvu procesnih garancij iz 22. člena, kakor tudi zagotavljanju ustavnih pravic do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva iz 23. člena in 25. člena, vse Ustave RS. Ne glede na to, da se v skladu z določbo četrtega odstavka 15. člena ZIntPK določbe ZUP uporabljajo zgolj smiselno in ne neposredno, kakor v odgovoru na tožbo navaja tožena stranka, bi morala, ker je z izpodbijano odločitvijo odpravila odločbo z dne 10. 5. 2021, obrazložitev v konkretnem primeru obsegati pravno odločilne razloge, ki so jo vodile k sprejemu take odločitve. Navedenih standardov obrazloženosti pa tožena stranka po presoji sodišča ni izpolnila, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. sodišče je zato 1. točko izreka izpodbijane odločbe na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo.

17. Glede odločitve o 1. točki izreka izpodbijane odločbe sodišče še pojasnjuje, da so po določbi četrtega odstavka 15. člena ZIntPK drugi javno pravni postopki, ki se vodijo za izvajanje pristojnosti po prvem odstavku 13. člena tega zakona. Za druge javno pravne postopke se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Po petem odstavku istega člena ima obravnavana oseba zoper ugotovitve ali druge odločitve v postopku po prejšnjem odstavku pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu. Navedeno pomeni, da so ugotovitve ali druge odločitve v postopkih, ki se vodijo za izvajanje pristojnosti po prvem odstavku 13. člena ZIntPK, dokončne in jih je zato dopustno izpodbijati in spreminjati le v postopku upravnega spora ali z izrednimi pravnimi sredstvi. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 24/2012), ki je veljal v času izdaje izpodbijane odločbe in je bil izdan na podlagi drugega odstavka 11. člena ZIntPK, je kot edino izredno pravno sredstvo v 53. členu predvideval obnovo zaključenega postopka4. Navedeno pomeni, da zaradi procesnih napak po tej zakonski podlagi ni mogoče obnoviti končanega postopka izdaje ugotovitev o konkretnem primeru iz četrtega odstavka 13. člena ZIntPK.

18. V postopku je sicer mogoča tudi uporaba izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka 273. člena ZUP5. Pogoj za uporabo tega izrednega pravnega sredstva je vložena tožba, s katero je sprožen upravni spor. Upravni spor mora biti sprožen pravočasno, poleg pravočasnosti pa morajo biti izpolnjene tudi druge procesne predpostavke za vložitev tožbe. To sicer ne izhaja iz obravnavanega člena, izhaja pa iz 38. člena ZUS-1. Po njem namreč sodišče pošlje kopijo tožbe v odgovor toženi stranki samo v primeru, če tožbe ne zavrže ali če ne odpravi s tožbo izpodbijane odločbe, ne da bi jo pošiljalo v odgovor6. Šele ko sodišče ugotovi izpolnjenost procesnih predpostavk, pošlje tožbo v odgovor. Upravni organ, ki je izdal s tožbo izpodbijano odločbo, lahko takrat uporabi obravnavano izredno pravno sredstvo, torej šele, ko za tožbo izve, kar pa je takrat, ko jo prejme v odgovor.7 Za obravnavani primer zato sodišče ugotavlja, da tudi procesne predpostavke iz prvega odstavka 273. člena ZUP za odločitev v 1. točki izreka izpodbijane odločbe niso bile izpolnjene.

19. Sodišče je odločitev iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe odpravilo, ker se je v zadevi vzpostavilo stanje pred izdajo izpodbijane odločbe. Iz tega razloga je odpravilo tudi odločitev iz 2. in 3. točke izpodbijane odločbe. Ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP namreč o isti upravni zadevi, ob istem pravnem in dejanskem stanju (kar v zadevi ni sporno), ni dopustno odločati dvakrat (načelo _ne bis in idem_) in gre zato v tem delu izpodbijane odločbe za kršitev pravil postopka iz 4. točke prvega odstavka 237. člena ZUP, ki je vplivala na zakonitost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo tudi v tem delu in izpodbijano odločbo v točki 2. in 3. izreka na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo.

K točki I/2. izreka:

20. Glede na to, da je sodišče izpodbijani upravni akt odpravilo, je na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo tudi ugotovitve v konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30, ki jih je senat komisije sprejel na 20. seji dne 10. 5. 2021 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, iz naslednjih razlogov.

21. Med tožnikom in toženo stranko ni sporno, da je tožena stranka odločbo z dne 10. 5. 2021 izdala, ne da bi v skladu s sedmim odstavkom 13. člena ZIntPK pred dokončnim sprejetjem odločitve pridobila izjavo obravnavane osebe o očitkih in ugotovitvah glede kršitev, oziroma jih zaradi napačnega štetja rokov pri izdaji odločbe ni upoštevala. Po določbi osmega odstavka 13. člena ZIntPK namreč lahko tožena stranka sprejme ugotovitev ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev, šele po prejemu odgovora obravnavane osebe, pri čemer se je dolžna opredeliti do navedb iz odgovora obravnavane osebe. Tožena stranka v obravnavanem primeru tega ni storila, kar je bistvena kršitev sedmega odstavka in 1. alineje osmega odstavka 13. člena ZIntPK. S tem je kršila tudi določbo 9. člena ZUP, saj tožniku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih, na katera je tožena stranka oprla svojo odločitev, kar je bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

22. Glede na opisane zaključke je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo tudi drugi izpodbijani akt tožene stranke, to je ugotovitve o konkretnem primeru, št. 06211-48/2020/30 z dne 10. 5. 2021, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, to je v stanje zadeve, v katerem je bila, preden so bili izdani odpravljeni upravni akti. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 izdati nov upravni akt, upoštevaje stališča sodišča, ki se nanašajo na postopek.

23. Sodišče je v skladu s 1. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave na seji senata, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

24. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa ni zastopal odvetnik.

1 Sklep št. 4 "Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, daje soglasje k sklepu Sveta Javnega zavoda Zdravstveni dom ..., s katerim se za direktorja Javnega zavoda Zdravstveni dom ... imenuje A. A., dr. dent. med., spec., rojen ... 1966, ..., ..., za mandatno obdobje štirih (4) let." 2 V razpravi so sodelovali: B. B., C. C., Č. Č., A. A. in D. D. 3 Dokument "volting result details " je v zadevi knjižen pod zaporedno št. 3. 4 Prvi odstavek 53. člena Poslovnika KPK je določal: "Postopek, ki se je končal z zavržbo prijave, s sklepom, da se prijava ne sprejme v obravnavo ali s sklepom o ustavitvi obravnave, lahko komisija obnovi na lastno pobudo ali na predlog fizične ali pravne osebe ali na zahtevo iz drugega odstavka 13. člena ZIntPK, če se pojavijo nova relevantna dejstva in okoliščine, ki v času zavržbe ali odločanja niso bile znane in je utemeljeno pričakovati, da bi privedle do drugačne odločitve komisije." 5 Prvi odstavek 273. člena ZUP določa: "Če organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom, ne da bi s tem kršil pravice koga drugega, lahko dotlej, dokler ni končan spor, odpravi ali spremeni svojo odločbo iz razlogov, zaradi katerih bi jo lahko odpravilo sodišče." 6 36. in 37. člen ZUS-1 7 Janez Čebulj in drugi: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga; Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani; oktober 2020, stran 725.