Jedro

Gradnja, ki se je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, je lahko le predmet inšpekcijskih postopkov, ne more pa to biti zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe v obnovljenem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog tožnikov za obnovo postopka, ki je bil končan z izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja št. ... z dne 26. 3. 2007, za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ..., k.o. ... investitorjema A.A. in B.B. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z določbami 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v katerih je določeno, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo postopka, ko predlog prejme, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina na katero se predlog opira verjetno izkazana. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni, pristojni upravni organ zavrže podani predlog za obnovo postopka s svojim sklepom. Ker se predlagatelja v podanem predlogu sklicujeta na dejstvo, da sta investitorja izvajala gradnjo v nasprotju s spremembo gradbenega dovoljenja z dne 26. 3. 2007 in ker sta zahtevala podrobnejšo obrazložitev odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, je upravni organ predlog zavrgel. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. ... z dne 30. 9. 2008. V obrazložitvi navaja, da tožnika ne izpolnjujeta pogojev za dovolitev obnove postopka, saj podrobna obrazložitev pogojev mejašev niti podrobna obrazložitev odločbe po vsebini, ne spada v nobenega od desetih razlogov v 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi katerih se lahko postopek, končan z dokončno upravno odločbo, obnovi. Predlog za obnovo postopka torej ni dovoljen, kar je pogoj za dovolitev obnove glede na prvi odstavek 267. člena ZUP, zato je prvostopni organ njun predlog utemeljeno zavrgel. Tožnika s tožbo izpodbijata odločitev upravnih organov prve in druge stopnje ter podrobneje pojasnjujeta potek gradnje spornega objekta. Obnovo postopka naj bi zahtevala na pobudo inšpektorja, glede na to, da sta v pritožbi na gradbeno inšpekcijo zatrjevala zgolj neskladje z izdanim gradbenim dovoljenjem (v odprtino južne stene vgrajena balkonska steklena drsna vrata dimenzij 294 x 205 cm). Kljub temu sta prepričana, da imata dovolj argumentov za upravičenost tožbe. Smiselno predlagata odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami), na katero je zavrženje predloga tožnikov za obnovo postopka oprl organ prve stopnje, gre za tako imenovani predhodni preizkus predloga, ki obsega preizkus ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen in ali ga je podala upravičena oseba ter ali je okoliščina na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če predlog ne izpolnjuje kateregakoli od navedenih pogojev, ga organ zavrže s sklepom (drugi odstavek 267. člena ZUP).

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, zlasti predloga tožnikov za obnovo postopka z dne 28. 4. 2008, sta v predlogu zahtevala obnovo postopka zaradi dejstva, da sta investitorja na spornem objektu izvajala gradnjo v nasprotju s spremenjenim gradbenim dovoljenjem, v katerem sta zahtevala, da se v odprtino južne stene ne sme vgraditi vrat, pač pa le okno in da investitor na južnem zidu hiše ne more več izvajati nobene gradnje. Navedeno pa tudi po presoji sodišča niso okoliščine, ki bi predstavljale katerega od zakonitih razlogov za obnovo postopka iz 260. člena ZUP, zato je na podlagi take ugotovitve upravni organ prve stopnje predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgel. Predlog za obnovo postopka je pravno sredstvo strank proti odločbam, s katerimi je postopek v upravnem postopku končan. Ker se z njim zahteva razveljavitev dokončne upravne odločbe, je to pravno sredstvo izredno in omejeno, njegova upravičenost pa vezana zgolj na obstoj zakonsko določenih pogojev. Zato so tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na gradnjo v nasprotju s spremembo gradbenega dovoljenja št. ... z dne 26. 3. 2007 za ta postopek nerelevantne in neutemeljene. Gradnja, ki se je izvajala v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, je lahko le predmet inšpekcijskih postopkov, ne more pa to biti zahtevek za izdajo dopolnilne odločbe, v kateri bi bila tako precizirana vsebina pogojev gradnje, da bi bilo preprečeno vsakršno izigravanje investitorjev.

Sodišče je zato po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) kot neutemeljeno zavrnilo.