Jedro

Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča, ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov ter ali obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja, za katero zahteva plačilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo v roku 8 dni na račun sodišča plačati 292,13 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasno vloženi laični pritožbi uveljavlja težko materialno situacijo in prosi za oprostitev plačila stroškov, oziroma če to ni mogoče, za obročno odplačilo. Opozarja na določbo 88. člena Zakona izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ višje sodišče ugotavlja, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti, in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. V predmetnem postopku se opravljajo izvršilna dejanja v izvršbi na premičnine dolžnika. Stroški izvršitelja se, kot izvršilni stroški v skladu z 293. členom ZIZ, najprej plačajo v breme proračuna, ker je upnik v tej zadevi plačila stroškov po zakonu oproščen (prvi odstavek 38. člena ZIZ in peti odstavek 28. člena Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije – ZJSRS(1)). Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti le tiste stroške postopka, ki so bili za izvršbo potrebni, kar velja tudi v primeru, ko se izvršitelju plačajo v breme proračuna sodišča. 6. Ker je upnik plačila izvršilnih stroškov po zakonu oproščen in se vnaprej plačajo v breme proračuna, v praksi ni realno pričakovati, da bo prvenstveno on skrbel, da se izvršilni postopek opravi s čim manjšimi stroški in je ta skrb na strani sodišča (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki iz proračunskih sredstev zalaga izvršilne stroške in si nato prizadeva za njihovo povrnitev. Zato mora z zadostno skrbnostjo spremljati potek postopka in še pred izplačilom izvršitelju preveriti, ali izvršitelj pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in brez nepotrebnih stroškov (prim. 288. člen ZIZ in 39. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja) ter ali je (še) obstajala zakonska podlaga za opravo posameznega izvršilnega dejanja (upoštevaje določbo 88. člena ZIZ), za katero zahteva plačilo.

7. V konkretnem primeru iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, za katera izvršilna dejanja je sodišče obremenilo dolžnika za plačilo 292,13 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, napačna pa je ugotovitev v obrazložitvi, da teče ta postopek po uradni dolžnosti. Postopek se namreč vodi v korist upnika Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije. V izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za oceno, da so bili stroški za izvršbo potrebni, saj je sodišče navedlo le, da jih mora na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ plačati dolžnik in da so ti stroški potrebni za izvršbo.

8. Višje sodišče pojasnjuje, da v sklepu o izvršilnih stroških načelno ni treba obširneje navajati razlogov za odločitev, če se da na podlagi podatkov v spisu preizkusiti pravilnost odločitve, vendar konkretni primer ni takšen. V spisu je namreč šest izvršiteljevih obračunov plačila za delo in stroškov, pri čemer se trije nanašajo na poskus rubeža (dne 25. 5. 2015 – neizveden rubež, dne 2. 10. 2015 – neuspešen rubež in 10. 2. 2016 ponovno neuspešen rubež), trije pa na prevzem gotovine (20. 11. 2015 – prevzem treh zneskov, 20. 1. 2016 – prevzem dveh zneskov in 21. 3. 2016 – prevzem dveh zneskov).

9. Sodišče prve stopnje bi ob takšnem stanju zadeve moralo navesti konkretne razloge, iz katerih šteje, da so tako nastali stroški za izvršbo potrebni, pred tem pa tudi preveriti, ali je izvršitelj ravnal v skladu z določbo 88. člena ZIZ, ki omejuje ponavljanje neuspešnih oziroma neizvedenih rubežev, in ali je ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, s prizadevanjem za nastanek čim manjših stroškov. Dolžnik je namreč prava nevešč, v postopku pa je izkazal pripravljenost obročno odplačati obveznost upniku, česar ZIZ sicer ne dopušča, dejansko pa dolžnik to realizira z izročanjem gotovinskih zneskov izvršitelju (prim. sklep v tej zadevi z dne 29. 12. 2015). Izkazal je tudi, da so on in njegova družina socialno ogroženi, zaradi česar bi bilo še toliko bolj utemeljeno pričakovati prizadevanje za izvršitev upnikove obveznosti s čim manjšimi stroški.

10. Višje sodišče je zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi, ali so bili vsi nastali stroški za izvršbo potrebni, upoštevaje tudi določbo 88. člena ZIZ, za svojo odločitev pa navede konkretne razloge, tako da bo sklep mogoče preizkusiti.

Op. št. (1): Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS-G), ki je začel veljati 18. 6. 2016, uporabljal pa se bo od 1. 1. 2017, se je spremenil naslov zakona, tako da se sedaj glasi: „Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije“, sklad pa se je preimenoval v: „Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije“.