Jedro

Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 8. 3. 2011 izdalo sklep, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe zoper družbenico izbrisane družbe V. d.o.o. H. M., in sicer z rubežem njene pokojnine. S pritožbeno izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep Okrajnega sodišča v Velenju VL 9986/2009 z dne 8. 3. 2011 (točka I) in zavrnilo njen zahtevek za povrnitev stroškov v zvezi z ugovorom (točka II).

Dolžnica se je zoper sklep o ugovoru pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Meni, da je sklep napačen in zmoten. Dolžnica navaja, da ob izbrisu V. d. o. o. dne 5.5.2010 iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani na podlagi določil 440. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ni bila aktivna družbenica. S podjetjem A. G. d. o. o. je namreč 18. 2. 2009 sklenila pogodbo o prenosu poslovnega deleža, na podlagi katere je svoj celotni poslovni delež v podjetju V. d. o. o. prenesla na pridobitelja. S to pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, pa je na novega pridobitelja prenesla tudi vse morebitne obveznosti in pravice iz naslova družbeništva, zato za obveznosti ne more odgovarjati. V času izstopa dolžnice iz družbe V. d. o. o. je bil v veljavi ZFPPIPP (Uradni list št. 126/2007), ki je v 442. členu opredelil in določil, kateri so tisti aktivni družbeniki, ki solidarno odgovarjajo za neporavnane obveznosti družbe do upnikov z vsem svojim premoženjem. Po citirani določbi ima takšen položaj namreč le tisti družbenik, ki je imel ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika. Drugačno stališče bi bilo sicer tudi v nasprotju s 425. členom ZGD-1, ki določa, da podajo družbeniki notarsko overjeno izjavo o tem, da so poplačane vse obveznosti družbe in prevzemajo obveznosti plačila morebitnih preostalih obveznosti. To pa so lahko samo tisti družbeniki, ki so družbeniki v času sprejema sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku, ne pa morebiti neki bivši družbeniki. Poleg tega pa so družbeniki izbrisane družbe univerzalni pravni nasledniki, kar pomeni, da prevzamejo tudi morebitno premoženje izbrisane družbe in lahko kot taki tudi vstopajo kot stranke v sodne postopke, takšne pravice pa bivšemu družbeniku tudi v primeru likvidacije družbe praviloma ne pripadajo. Čeprav sodišče prve stopnje zaključuje, da je imela dolžnica možnost vplivanja na poslovanje družbe in dolžnost poplačati zapadle terjatve upnikov ali sprožiti ustrezne postopke in ukrepe finančnega prestrukturiranja, je takšen zaključek napačen, saj je izbrisni razlog nastal potem, ko dolžnica sploh ni bila več družbenica in v postopku izbrisa ni mogla imeti nikakršne vloge. Od izstopa dalje namreč ni mogla vplivati na poslovanje družbe V. d. o. o., na strategijo podjetja, predvsem pa ni imela nikakršne možnosti preprečiti izbrisa družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku, saj kot bivša družbenica ni imela legitimacije za vložitev pritožbe, niti za izvedbo drugih ukrepov po ZFPPIPP v primeru nelikvidnosti oziroma nesolventnosti družbe. Edini družbenik, ki je odgovoren za obveznosti izbrisane družbe V. d. o. o. iz sodnega registra, je njen aktivni družbenik, to je A. G. d. o. o. Drži, da je po izstopu dolžnice iz družbe V. d. o. o. prišlo do spremembe 442. člena ZFPPIPP (Uradni list RS št. 40/2009), ki pa po mnenju dolžnice zanjo ne more biti relevantna, saj je v času izstopa veljal še prejšnji 442. člen, kot je opisan zgoraj in sprememba zakona v tem smislu ne more in ne sme posegati v pravna razmerja za nazaj, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, bistveno kršilo določbe postopka, prav tako pa ni pravilno uporabilo materialnega prava. Zaradi navedenega dolžnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in izvršilni postopek zoper dolžnico ustavi.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru dolžnice (vloženem 15. 3. 2011), v katerem je navedla, da ob izbrisu družbe V. d. o. o. iz sodnega registra dne 5. 5. 2010 ni bila aktivna družbenica, saj je dne 18. 2. 2009 s pridobiteljem A. G. d. o. o. sklenila pogodbo o prenosu poslovnega deleža, s to pogodbo pa je na pridobitelja prenesla tudi vse morebitne obveznosti in pravice iz naslova družbeništva, zato za obveznosti ne more odgovarjati. Dolžnica se je ob tem sklicevala na določilo 442. člena ZFPPIPP. Upnik je v odgovoru na ugovor nasprotoval navedbam v ugovoru in navajal, da so bile police, sklenjene med upnico in prvotnim dolžnikom V. d. o. o., sklenjene v letu 2006, ena pa v letu 2005, dolžnica pa je v družbo vstopila 25. 2. 2004, izstopila pa 18. 2. 2009, imela je 100 % poslovni delež, kar pomeni izpolnjeno predpostavko o aktivnosti družbenika po določbah osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Upnik je prepričan, da je izpolnjen tudi pogoj iz sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, po katerem je aktivni družbenik tisti, ki je imel takšen položaj kadarkoli v obdobju zadnjih dveh let pred prenehanjem družbe in dolžnica naj bi tak položaj imela. Upnik je nasprotoval tudi trditvi dolžnice, da so z izstopom iz družbe prenehale vse njene pravice in obveznosti, ker naj bi prešle na prevzemnika A. G. d. o. o. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je ugovor dolžnice neutemeljen. Obrazložilo je, da se novela ZFPPIPP-A (Uradni list RS št. 40/2009), glede na določilo drugega odstavka 33. člena (prehodne določbe) uporablja v primeru, če so bile gospodarske družbe izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije, po njeni uveljavitvi dne 13. 6. 2009. Prvotni dolžnik je bil izbrisan dne 5. 5. 2010, torej po uveljavitvi ZFPPIPP-A, zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo novelirano določilo 442. člena ZFPPIPP potrebno uporabiti tudi v tej izvršilni zadevi. Sodišče prve stopnje je nato ugotovilo, da so vsi pogoji iz noveliranega 442. člena tega zakona glede dolžnice izpolnjeni in da jih je v celoti in pravilno zatrjeval že upnik v odgovoru na ugovor. Nadalje, da je dolžnica razpolagala s 100 % poslovnim deležem in bila s tem edina, ki je lahko vplivala na poslovanje in upravljanje družbe po Zakonu o gospodarskih družbah. Sodišče prve stopnje je zato zaključilo, da je imela dolžnica v zadnjih dveh letih pred prenehanjem prvotnega dolžnika položaj aktivnega družbenika, kot ga določa sedmi odstavek noveliranega 442. člena ZFPPIPP. Sodišče je še zaključilo, da je dolžnica sicer povsem veljavno izstopila iz družbe še pred njenim prenehanjem, ker je svoj celotni delež prenesla na družbo A. G. d. o. o., kar izhaja iz notarskega zapisa z dne 18. 2. 2009, vendar je to ne razbremeni odgovornosti za obveznosti do upnikov, ki so nastale do takrat, ko je prenehala biti družbenika prvotnega družbenika (šesti odstavek novelirane določbe 442. člena ZFPPIPP). Ugotovilo je namreč, da so obveznosti, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb, nastale v času, ko je bila dolžnica edina družbenica izbrisane družbe, in da so tudi vse premije po policah zapadle v plačilo v tem času. Dolžnica ni niti zatrjevala niti dokazala, da bi karkoli poskušala ali storila v zvezi s tem, da bi poskrbela, da se obveznosti poravnajo, zato je njen kasnejši izstop iz prvotnega dolžnika ne razbremeni odgovornosti za obveznosti prvotnega dolžnika. Sodišče prve stopnje je nato zaključilo, da je dolžnica s prenosom poslovnega deleža na novega družbenika prenesla le svoja upravičenja in obveznosti, ki jih je imela do prvotnega dolžnika, pogodbeno določilo o prenosu obveznosti pa ne pomeni, da dolžnica nima več obveznosti do upnikov in da se dolžnik s pogodbo o prenosu poslovnega deleža ne more izogniti obveznostim, ki mu jih v odnosu do upnikov nalaga zakon. Zakonske določbe noveliranega ZFPPIPP so namreč namenjene varstvu upnikov in so kogentne narave, zato jih ni mogoče zaobiti z nobenim pravnim poslom. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da dolžnica ostaja pasivno legitimirana stranka v tem postopku, zato je njen ugovor na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje o ugovoru dolžnice odločalo na podlagi določbe drugega odstavka 33. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 40/2009; ZFPPIPP-A), da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena zakona uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona, glede katerega pa je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-285/2010-13 z dne 7. 6. 2012 odločilo, da je bil, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, v neskladju z Ustavo. Iz obrazložitve te odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da to pomeni, da se z ZFPPIPP-A spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Taka odločitev in obrazložitev Ustavnega sodišča dajeta podlago za zaključek, da je sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A. Odločitev sodišča prve stopnje tako temelji na zakonski določbi 33. člena ZFPPIPP-A, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo.

Sodišče druge stopnje je zato utemeljeni pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker samo kršitve glede na naravo ni moglo odpraviti, saj bi sicer strankam postopka odvzelo pravico do pritožbe. Sodišče prve stopnje bo glede na gornjo obrazložitev moralo o ugovoru ponovno odločiti, tako da bo ugovorne trditve presodilo glede na določbo 442. člena ZFPPIPP (Uradni list RS št. 40/2009), saj za dolžnico ni moč uporabiti z 29. členom ZFPIPP-A spremenjenih določb 6. in 7. odstavka 442. člena tega zakona.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je odločitev o pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo.