Jedro

Zagovornik skozi pritožbeno grajo prezre, da v opisani pravni situaciji sodišče prve stopnje presodi le zakonitost dogovorjene kazenske sankcije, kar pomeni preverjanje, ali je kazenska sankcija dogovorjena v zakonsko predpisanih mejah, pri čemer pa nima pooblastila, da bi presojalo primernost dogovorjene kazenske sankcije, saj je bila ta dogovorjena v skladu s svobodno voljo strank sporazuma, torej obdolženca in ODT. Nadalje zagovornik tudi ne upošteva, da mora sodišče prve stopnje sporazum o priznanju krivde sprejeti kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, zato drugačne kazenske sankcije od dogovorjene, kar velja tako za glavno kot za stranske kazni, ne more izreči. S pravkar navedenim je skladna tudi ureditev, da dogovorjene kazni v sporazumu o priznanju krivde ne gre več spreminjati niti v pritožbenem postopku.

Izrek

I.Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot nedovoljena zavrže.

II.Obdolženega A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.S sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju I K 82810/2024 z dne 16. 6. 2025 (v nadaljevanju sodišče prve stopnje) je bil obdolženi A. A. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po petem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena mu je bila kazen tri leta zapora, ki se v skladu s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1 izvrši tako, da obsojeni med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Odločeno je bilo, da se prestajanje kazni zapora na način iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 izvrši v Zavodu za prestajanje kazni Maribor (v nadaljevanju ZPKZ), Oddelek Rogoza, pri čemer natančnejše pogoje izvrševanja določi ZPKZ Maribor. Na podlagi 48. člena KZ-1 je bila obdolženemu izrečena tudi stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila za kategorije z AM, B, B1 in G za obdobje enega leta in dveh mesecev, računajoč od dneva pravnomočnosti sodbe. Pri tem je sodišče prve stopnje na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu A. A. v izrečeno kazen prepovedi vožnje motornega vozila vštelo čas, za katerega mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje št. 00, ki ga je izdala Upravna enota Maribor dne 2. 12. 2015, in sicer od dne 30. 10. 2024 naprej. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP ga oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter odločilo, da na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP nagrada in potrebni izdatki obdolženemu postavljenega zagovornika z odločbo Službe za brezplačno pravno pomoč bremenijo sredstva proračuna. Skladno drugemu odstavku 105. člena ZKP pa je oškodovane B. B., C. C. in D. D. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2.Sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na izrek kazenske sankcije, izpodbija obdolženčev zagovornik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v odločbi o kazenski sankciji obdolženemu A. A. izreče obsodba z določeno kaznijo dveh let zapora, ki se izvrši v skladu s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1 in stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila za kategorije B, B1 in G za obdobje enega leta.

3.Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4.Obdolženi A. A. je dne 16. 6. 2025 z Okrožnim državnim tožilstvom na Ptuju (v nadaljevanju ODT) na podlagi četrtega odstavka 450.a člena ZKP sklenil sporazum o priznanju krivde za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po petem odstavku v zvezi s 1. točko prvega odstavka 324. člena KZ-1, podrobneje opisano v obtožnici Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju št.Kt/21641/2024 z dne 11. 3. 2025. Pri tem se je z ODT sporazumel (tudi) o kazenski sankciji, in sicer prav takšni, kot mu je bila nato izrečena po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije, in sicer po tem, ko je sodišče prve stopnje predhodno na predobravnavnem naroku sprejelo dne 16. 6. 2025 sklenjeni sporazum o priznanju krivde.

5.Zagovornik obdolženega ne glede na sklenjeni sporazum o priznanju krivde in na njemu temelječi sodbi sodišča prve stopnje izrečeno kazen ocenjuje kot pretirano in nepravilno. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ni pravilno upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin, ki bi jih sicer moralo. Tozadevno izpostavlja obdolženčevo dosedanjo nekaznovanost ter poudarja, da nikoli ni bil v drugem kazenskem postopku in da inkriminirano ravnanje močno obžaluje, kar je izkazal s sožalnico družini preminulega, opozarja pa tudi na njegovo obravnavo pri psihologu in nadaljnje napotilo k psihiatru, v okviru katerega prejema medinkamentozno terapijo. Hkrati izrazi prepričanje, da mu je drogo nekdo podtaknil, saj je nikoli ni in je tudi sedaj ne uživa. Pritožbeno izpostavlja tudi zdravniško spričevalo ZD Murska Sobota z dne 7. 3. 2025, ki izkazuje telesno in duševno zmožnost obdolženca za voznika motornih vozil AM, B, B1 in G brez kakršnihkoli omejitev, v posledici česar zagovornik predlaga, da se iz izreka prvostopenjske sodbe v delu izreka stranske kazni izpusti kategorija motornih vozil AM, saj bi se obdolžencu, ki na delovno mesto le stežka pride z uporabo javnega prevoza tako omogočila vožnja v službo, obenem pa bi se mu onemogočilo sodelovanje v cestnem prometu pri višjih hitrostih.

6.Ob povzetih pritožbenih poudarkih je kot bistveno opozoriti, da sta obdolženi A. A. in ODT dne 16. 6. 2025 sklenili sporazum o priznanju krivde, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo in posledično obdolžencu izreklo prav takšno kazensko sankcijo, kot je bila dogovorjena med podpisnikoma. Zagovornik skozi pritožbeno grajo prezre, da v opisani pravni situaciji sodišče prve stopnje presodi le zakonitost dogovorjene kazenske sankcije, kar pomeni preverjanje, ali je kazenska sankcija dogovorjena v zakonsko predpisanih mejah, pri čemer pa nima pooblastila, da bi presojalo primernost dogovorjene kazenske sankcije, saj je bila ta dogovorjena v skladu s svobodno voljo strank sporazuma, torej obdolženca in ODT. Nadalje zagovornik tudi ne upošteva, da mora sodišče prve stopnje sporazum o priznanju krivde sprejeti kot celoto z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, zato drugačne kazenske sankcije od dogovorjene, kar velja tako za glavno kot za stranske kazni, ne more izreči. S pravkar navedenim je skladna tudi ureditev, da dogovorjene kazni v sporazumu o priznanju krivde ne gre več spreminjati niti v pritožbenem postopku. Drugi odstavek 370. člena ZKP namreč določa, da se v primeru sklenjenega sporazuma o priznanju krivde sodba ne sme izpodbijati iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) in po 4. točki prvega odstavka 370. člena ZKP (zaradi odločb o kazenskih sankcijah, odvzemu premoženjske koristi, stroških kazenskega postopka, premoženjskopravnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji). Slednja omejitev pritožbenih razlogov velja, če je bila sodba izrečena v skladu s sklenjenim sporazumom o priznanju krivde, kar je primer v konkretni zadevi.

7.Glede na to, da se je obdolženi A. A. po zagovorniku pritožil zoper odločbo o kazenskih sankcijah, in sicer zoper tako glavno kot stransko kazni, ki pa sta mu bili izrečeni v skladu s sprejetim sporazumom o priznanju krivde z dne 16. 6. 2025, takšna pritožba ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zato moralo v skladu s 390. členom ZKP kot nedovoljeno zavreči.

8.Glede na zavrženje pritožbe bi bil obdolženi A. A. dolžan plačati tudi ustrezno sodno takso kot strošek pritožbenega postopka, a ga je pritožbeno sodišče glede na njegove osebne in premoženjske razmere, kot jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje, navaja pa jih tudi zagovornik v pritožbi, oprostilo plačila sodne takse v skladu s prvim odstavkom 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 370, 370/2, 390, 450a, 450a/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.