Jedro

Odplačnost je okoliščina, ki povzroči, da premoženje, pridobljeno na podlagi izročilne pogodbe, predstavlja skupno premoženje. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pravdni stranki toženčevim staršem do njune smrti nista nudila nobene pomoči (ker je tudi nista potrebovala), tudi morebiten obstoj izvenzakonske skupnosti med njima ne bi mogel spremeniti odločitve. Priložnostno delo na kmetiji, ki ga je omenjala tožnica, predstavlja namreč kvečjemu simbolično izvrševanje ali pa še to ne. V nobenem primeru ne gre za situacijo, ko bi lahko povezali pridobitev premoženja na podlagi izročilne pogodbe z delom pravdnih strank.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Tožnica je dolžna v 15 dneh tožencu povrniti 839,06 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da predstavljajo nepremičnine, pridobljene po izročilni pogodbi z dne 18. 5. 1999 in dodatku z dne 26. 3. 2002, skupno premoženje pravdnih strank, pri katerem sta njuna deleža enaka, in (II.) naložilo tožnici, da tožencu v 15 dneh povrne 2.983,08 EUR pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.V pravočasni pritožbi tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je, ko je bil zaslišan, toženec izpovedal, da je sam začel izdelovati stanovanje v prvem nadstropju hiše, ki je bila sicer predmet izročilne pogodbe. Poleg tega iz notarskega zapisnika SV 67/21 z dne 18. 2. 2021 izhaja, da je v notarskem zapisu izročilne pogodbe SV 132/99 zapisano, da sta izročevalca izjavila, da prevzemnik že 6 let krije vse stroške v zvezi z obnovo in vzdrževanjem domače hiše ter posestva, kot tudi, da je z lastnimi sredstvi in delom uredil stanovanje v mansardni hiši na A. Zakonca (in izvenzakonska partnerja) z delom ne ustvarjata drugega premoženja kot le skupno. Če je toženec s svojim delom med zakonsko zvezo ali nekaj mesecev pred tem v času izvenzakonske skupnosti pridobival premoženje (zgradil stanovanje v mansardi), to ne predstavlja njegovega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje pravdnih strank. Če se je tožnica s skupnim otrokom preselila k tožencu in tam prijavila bivališče pred sklenitvijo izročilne pogodbe, je premoženje, pridobljeno z izročilno pogodbo, skupno premoženje. Tožnica meni, da ni bistveno, ali je vedela za sklenitev izročilne pogodbe, prav tako ne, ali sta pravdni stranki morali za časa življenja nuditi staršema toženca oskrbo zaradi bolezni,... Izročilna pogodba je aleatorna, zato ob sklenitvi ni znano, kako bo potekalo njeno izvrševanje, kar se tiče medsebojnih dajatev: ni znano kako dolgo bo živel izročevalec in kako bo intenzivna oskrba. Tudi, če oskrba ni bila potrebna, je pogodba še vedno odplačna. Četudi jo izvaja en zakonec, se šteje, da jo izvajata oba.

Ker sodišče ni pribavilo izročilne pogodbe (ko je tožnica izkazala, da je ne more pridobiti sama), ni moglo ugotoviti odločilnega dejstva, vsebine te izročilne pogodbe: če so v njej odplačni elementi, je izročeno premoženje skupno premoženje. V zvezi s tem je po mnenju tožnice podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, enako tudi v delu, ko sodišče ni na predlog tožnice opravilo poizvedb pri UE.

3.V odgovoru toženec pritožbi vsebinsko nasprotuje in predlaga potrditev izpodbijane sodbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve, je za izročilno pogodbo značilna vnaprejšnja ureditev dedovanja.2 Zato morajo z njo soglašati vsi k dedovanju poklicani potomci. Če je ta pogoj izpolnjen, gre za izročilno pogodbo, ne glede na to, ali si je izročevalec pridržal pravice v smislu 551. člena OZ, oz. prej veljavnega 111. člena ZD. Če pa pogoj vključenosti vseh k dedovanju poklicanih potomcev ni izpolnjen, mora sodišče upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Če gre v takem primeru za neodplačna razpolaganja, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim dedičem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Drugače velja, če se prejemnik premoženja z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročevalcu nudil določene dajatve ali storitve. V tem primeru gre po vsebini za pogodbo o preužitku, torej pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri kateri preživljanec še pred svojo smrtjo prenese svoje premoženje na preživljavca.3 Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da so z izročilno pogodbo soglašali vsi zakoniti dediči in da ima zato naravo izročilne pogodbe in ne morebiti darilne ali preužitkarske pogodbe.

Na glavni obravnavi 9. 10. 2024 je bila tožnica pozvana (prvi odstavek 286.a člena ZPP), da v 20-ih dneh sodišču predloži kopijo izročilne pogodbe, ki jo bo poskusila pridobiti od notarke, in potrdilo upravne enote (UE), kdaj se je z otrokom preselila k tožencu, ob tem je bila tudi opozorjena, da kasneje predložene pogodbe in potrdila UE sodišče ne bo upoštevalo (peti odstavek 286.a člena ZPP). Do naslednje glavne obravnave 20. 11. 2024 tožnica listin ni predložila niti ni sporočila sodišču kakršnih koli ovir, da jih ne bi mogla pridobiti. Šele na glavni obravnavi 20. 11. 2024 je pojasnila, da je takoj zaprosila za listino, a je ni dobila, prav tako, da ni dobila odgovora MOL. Kljub temu, da je bil tožnici določen sodni rok, z njegovim iztekom nastopi prekluzija, zato je pojasnilo oz. opravičilo na glavni obravnavi s predlogom, da listine pridobi sodišče samo, prepozno. Še zlasti, ker je bila glavna obravnava 20. 11. 2024 zadnja, zaradi česar bi naknadno pridobivanje listin zavleklo reševanje spora (prim. peti odstavek 286.a člena ZPP). Dejstvo, da sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da samo pridobi od notarke izročilno pogodbo in da samo pridobi od UE podatek, kdaj se je tožnica z otrokom preselila k tožencu, iz pojasnjenih razlogov ne predstavlja procesne kršitve.

Pravilen je tudi zaključek, da oba dokaza nista bila potrebna, ker se je sodišče na podlagi drugih dokazov prepričalo, da izročilna pogodba ni bila odplačne narave (12. točka obrazložitve). Ravno odplačnost je namreč tista okoliščina, ki bi povzročila, da premoženje, pridobljeno na njeni podlagi, predstavlja skupno premoženje. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da pravdni stranki toženčevim staršem do njune smrti nista nudila nobene pomoči4 (ker je tudi nista potrebovala), tudi morebiten obstoj izvenzakonske skupnosti ne bi mogel spremeniti odločitve. Priložnostno delo na kmetiji (21. točka obrazložitve), ki ga je omenjala tožnica, predstavlja namreč v smislu citirane odločbe kvečjemu simbolično izvrševanje ali pa še to ne. V nobenem primeru ne gre za situacijo, ko bi lahko povezali pridobitev premoženja na podlagi izročilne pogodbe z delom pravdnih strank. Pa tudi sicer stalno bivališče še ne dokazuje obstoja izvenzakonske skupnosti, tožnica pa je sama izpovedala, da sta ob rojstvu prvega otroka ona in toženec živela vsak pri svojih starših (kar pomeni, da takrat izvenzakonske skupnosti še ni bilo), v letu 1997, ko je bilo že izdelano stanovanje, pa se je preselila k tožencu. Drži toženčevo opozorilo v odgovoru na pritožbo, da je izvenzakonska skupnost dalj časa trajajoča skupnost, za katero mora biti podano tudi skupno bivanje, zato v času obnove stanovanja še ne moremo govoriti o izvenzakonski skupnosti med pravdnima strankama, četudi sta nato živela skupaj od leta 1997.

Kot rečeno, se je tožnica priselila k tožencu, ko je bilo stanovanje, v katerem sta bivala, že primerno za vselitev. Tožnica sicer navaja v pritožbi, da je pomagala tožencu urejati stanovanje, prav tako, da iz zaslišanja toženca izhaja, da je sam začel izdelovati stanovanje, ki je bilo predmet izročilne pogodbe in da iz notarskega zapisa SV 68/21 izhaja, da je je toženec že 6 let pred sklenitvijo dodatka izročilne pogodbe iz leta 2021 kril vse stroške v zvezi z obnovo in vzdrževanjem domače hiše ter posestva kot tudi, da je z lastnimi sredstvi in delom uredil stanovanje v mansardni hiši na A., a vendar gre v tem delu za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Tožnica namreč ni ponudila opravičljivih razlogov, zakaj brez svoje krivde teh trditev ni ponudila že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Sicer pa tudi te trditve ne bi pomenile, da je bila izročilna pogodba odplačna (oz. z elementi preužitka). Izročilna pogodba je bila sklenjena leta 1999 in vse, kar je bilo narejeno (plačano) pred tem, ne more pomeniti izvrševanja izročilne pogodbe. Sicer pa je tako, da bi, če bi zakonca (izvenzakonska partnerja) skupaj preurejala nepremičnino, ki bi spadala v posebno premoženje enega od zakoncev, skupno premoženje lahko predstavljala le terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev, ne bi pa v skupno premoženje spadala nepremičnina.5 Nič drugače ne more biti, če bi zakonca vlagala v stanovanje matere enega od zakoncev, še preden je bilo to izročeno temu zakoncu: tudi v tem primeru stanovanje ni moglo postati skupno premoženje, ampak bi skupno premoženje lahko bila le terjatev do lastnika stanovanja (zaradi povečanja njegove vrednosti). V tem primeru pa niti terjatev ne more biti skupna. Nelogično je namreč, da bi bila nepremičnina, ki ni bila v lasti enega od (kasnejših) zakoncev, del skupnega premoženja, ker naj bi pred začetkom izvenzakonske skupnosti pomagala pri prenovi te nepremičnine.

Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Je pa na podlagi iste določbe dolžna tožencu povrniti stroške, ki jih je imel z vložitvijo obrazloženega odgovora na pritožbo: 1125 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov do nagrade 1000 točk in 1% od nagrade 125 točk ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 839,06 EUR.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Določba 106. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami, v nadaljevanju: ZD), ki je veljala do uveljavitve Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami, v nadaljevanju: OZ), tudi v času sklenitve izročilne pogodbe v letu 1999, je tako določala: "Prednik lahko z opravilom med živimi izroči in razdeli svoje premoženje svojim otrokom, posvojencem in svojim potomcem." Podobno sedaj določa 546. člen OZ. Bistveno pa je, da v osnovi pri ureditvi izročilne pogodbe ni govora o aleatornosti.

3Prim. VSRS sodba in sklep II Ips 279/2013.

4V zadevi VSL II Cp 947/2004 si je npr. oče zase in za svojo ženo v primeru bolezni in onemoglosti izgovoril celotno gospodinjsko pomoč, bolniško nego, zdravila in zdravniško pomoč, ob smrti pa krajevnim običajem primeren pogreb. Če sin in njegova žena ne glede na to pogodbe ne izvršujeta oz. jo izvršujeta le simbolično, izročeno nepremično premoženje ne more predstavljati skupnega premoženja pravdnih strank.

5VSL Sklep I Cp 629/2021.