Jedro

Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1. Tožnik lahko v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim obvestilom št. 47801-911/2020-26-AME z dne 12. 3. 2021 je tožena stranka obvestila ponudnike, med drugim tudi tožečo stranko, da je bil za zakupnika kmetijskih zemljišč na parcelah številka 1199/5, 1199/8, 1200/2, 1201/2, 1208/6 in 1209/2, vse katastrska občina ..., izbran A. A. Za izbranega zakupnika se to obvestilo šteje kot obvestilo o dodelitvi, za vse ostale prejemnike obvestila pa kot obvestilo o nedodelitvi zemljišča v zakup.

2. Zoper navedeno obvestilo je tožeča stranka, skladno s pravnim poukom iz obvestila, vložila ugovor, katerega je Komisija za ugovore in licitacije pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju: Sklad) z dopisom št. 47801-911/2020 z dne 6. 5. 2021 kot neutemeljenega zavrnila.

3. Tožeča stranka vlaga predmetno tožbo, v kateri navaja, da je dne 8. 1. 2021 na Upravno enoto Maribor vložila izjavo o sprejemu ponudbe za zakup zgoraj navedenih kmetijskih zemljišč. O tej izjavi je Sklad odločil z obvestilom, ki po njenem mnenju predstavlja akt, katerega se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj gre za drug javnopravni, enostranski, oblastveni in posamični akt, ki ga je Sklad izdal pri izvrševanju javnega pooblastila, danega z zakonom. Pri tem se sklicuje na sodno prakso, iz katere izhaja, da se akti, s katerimi je odločeno o vlogah na javnem razpisu, lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Obvestilo, s katerim je bilo odločeno o njeni pravici oziroma pravni koristi, ima zanjo tudi pomembne finančne posledice, saj je zaradi odločitve ostala brez možnosti zakupa zemljišč, na katerih dejansko zakup izvaja že več kot 30 let. V nadaljevanju tožbe podrobno opisuje razloge, zaradi katerih naj bi bil postopek v zvezi s ponudbo za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup nezakonit. 4. Tako tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbo sprejme v obravnavo, ji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se zakupna pogodba za zemljišča, ki so bila objavljena s ponudbo za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup, opr. št. 47801-10251/2020 z dne 17. 12. 2021 (pravilno 2020), sklene z njo. Podredno pa sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži povračilo stroškov predmetnega postopka, po poteku paricijskega roka povečano za zakonske zamudne obresti.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da v predmetni zadevi ni podana pristojnost upravnega sodišča, saj izpodbijano obvestilo ni upravna odločba, niti drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, ki bi bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Zakupna pogodba je pravni posel zasebnega prava, ki se sklepa po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) ter Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Varstvo pravic iz civilnopravnih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami, pa je zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti in ne v upravnem sporu, kot to izhaja tudi iz sodne prakse. Poudarja, da z izpodbijanim obvestilom ni bilo odločeno o vlogi na podlagi javnega razpisa, zato zadeve, na katere se sklicuje tožeča stranka, z obravnavano niso primerljive. V nadaljevanju tožena stranka navaja še druge razloge, zakaj šteje, da zadevna odločitev ni nezakonita in tožeča stranka ni prednostni upravičenec po ZKZ.

6. Tako tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrže, podredno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne, v vsakem primeru pa, da tožeči stranki naloži, da ji povrne stroške postopka, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožba ni dovoljena.

8. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je po drugem odstavku 2. člena ZUS-1 upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

9. Obvestilo o (ne)dodelitvi kmetijskega zemljišča v zakup, po prepričanju sodišča ne predstavlja odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožeče stranke oziroma kateregakoli drugega sprejemnika ponudbe v smislu 2. člena ZUS-1. Na podlagi 17.b člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) namreč Sklad izvaja promet s kmetijskimi zemljišči, s katerimi gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in drugimi nepremičninami in svojimi akti, h katerim mora pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Pri tem pa ne ZSKZ ne ZKZ ne določata, da Sklad za postopek izbire zakupnika vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo. Pri izboru zakupnega upravičenca torej Sklad ni odločal oblastno v upravni stvari na področju upravnega prava, temveč je pri tem šlo za upravljanje s premoženjem Republike Slovenije. Vrhovno sodišče RS pa je že večkrat zavzelo stališče, da razpolaganje s stvarnim premoženjem občine v okviru Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS) pomeni akt poslovanja, katerega po ustaljeni sodni praksi1 ni mogoče šteti za upravno odločbo.

10. Zakup kmetijskih zemljišč je podrobno opredeljen v ZKZ, ki predpisuje objavo ponudb za prodajo in zakup zemljišč na oglasni deski pristojne upravne enote (kar pa ne predstavlja javnega razpisa), z namenom, da se s ciljem zaokroževanja in povečevanja kmetij varuje predkupne upravičence, katere je potrebno v primeru več sprejetih ponudb razvrstiti glede na zakonsko določen vrstni red. Za vprašanja glede zakupnih razmerij, ki jih ZKZ ne ureja, se v skladu s petim odstavkom 27. člena ZKZ uporabljajo določbe OZ, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Pravice in obveznosti strank iz naslova zakupne pogodbe ter postopek izbire zakupnikov v primeru zakupov kmetijskih zemljišč, se tako v celoti urejajo s predpisi s področja obligacijskega prava, kar velja tudi v primeru, ko so nepremičnine v lasti Republike Slovenije, zaradi česar v posledici dovoljenje upravne enote in mnenje občine, skladno s šestim odstavkom 27. člena ZKZ, nista potrebna.

11. Varstvo pravic, ki sodi na področje civilnopravnih razmerij, je strankam zagotovljeno pred sodišči v pravdnem postopku in ne v upravnem sporu. To potrjuje tudi sodna praksa (prim. sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 543/2008 z dne 18. 3. 2009, sodbo I Cp 578/2019 z dne 5. 5. 2020, sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 88/2020 z dne 13. 1. 2021 in sodbo II Ips 144/2019 z dne 29. 5. 2020), v skladu s katero ima neizbrani kandidat, ki je sprejel ponudbo za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup, na voljo tožbo, ki jo lahko vloži pred sodiščem splošne pristojnosti. Tožnik lahko torej v pravdnem postopku zahteva, da sodišče razveljavi zakupno pogodbo, sklenjeno med Skladom in izbranim kandidatom, in Skladu naloži, da zakupno pogodbo sklene z njim kot prednostnim zakupnim upravičencem.

12. Upoštevajoč vse navedeno, sodišče zaključuje, da akt, ki se izpodbija s predmetno tožbo, ni upravni akt oziroma akt v smislu 2. člena ZUS-1, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, sodno varstvo pravic v zvezi s sklenitvijo zakupnega razmerja pa je tožeči stranki zagotovljeno v pravdnem postopku. Naslovno sodišče je zato, iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedopustno zavrglo.

13. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do preostalih navedb v tožbi po vsebini ni opredelilo.

14. Kadar sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 40/2017 z dne 13. 1. 2017, I Up 93/2016 z dne 20. 4. 2016 in I Up 74/2016 z dne 13. 4. 2016 .