- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM sklep I Cp 3002/2005
ECLI:SI:VSMB:2006:I.CP.3002.2005 Civilni oddelek
Povzetek
- Pogoji za vložitev tožbe proti eventualnemu sosporniku.Ali je tožba proti eventualnemu sosporniku vložena pogojno in kakšni so procesni pogoji za obravnavo takšne tožbe?
- Utemeljenost podrejenega tožbenega zahtevka.Kako se obravnava podrejeni tožbeni zahtevek, ko je primarni zahtevek uspešen?
- Relativna bistvena kršitev določb postopka.Kakšne so posledice relativne bistvene kršitve določb postopka v pritožbenem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožba proti eventualnemu sosporniku je vložena pogojno.
Izrek
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i .
Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče zavrnilo podrejeni (eventualni) tožbeni zahtevek tožeče stranke in sicer, da je drugotoženka dolžna povrniti tožeči stranki 202.116,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je podrobneje razvidno iz izreka prvostopne sodbe.
Proti navedeni sodbi se pritožuje tožeča stranka zaradi relativne bistvene kršitve določb postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe.
Drugotoženka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Dejstvo je, da je tožeča stranka s tožbo z dne 15.07.2005 tožbeni zahtevek proti drugotoženki, zaradi vrnitve
202.116,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih določenih zneskov, postavila kot podredni tožbeni zahtevek, ker je v tožbi izrecno zapisala: "V kolikor ne bi bilo ugodeno primarnemu zahtevku, pa tožeča stranka predlaga, da sodišče ugodi podrejenemu zahtevku." Primarni zahtevek pa je bil postavljen proti prvotoženki, pri čemer je tožeča stranka tako proti prvotoženki kot drugotoženki uveljavljala isti zahtevek. Tak zahtevek tožeče stranke je procesnopravno potrebno obravnavati kot podrejeno (eventualno) sosporništvo. Po določbi prvega odstavka 192. člena ZPP namreč lahko tožeča stranka s tožbo zajame dva ali več tožencev tudi tako, da zahteva, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti tistemu, ki je v tožbi naveden pred njim. Tožba proti eventualnemu sosporniku je torej vložena pogojno. To pa pomeni, da sodišče presoja utemeljenost zahtevka proti podrejenemu (naslednjemu) tožencu le, če je pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvemu tožencu.
V danem primeru pa temu ni tako, ker je prvostopno sodišče s pravnomočno zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke proti prvotoženki. Tako pa se pokaže, da je prvostopno sodišče z izpodbijano sodbo kršilo določbo prvega odstavka 192. člena ZPP, kar pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. S tako kršitvijo je sodišče prve stopnje zagrešilo po pritožbi uveljavljano relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (354. člen ZPP).
Tožeča stranka kljub dejstvu, da je s pritožbo uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker le-teh glede na rešitev zadeve ni mogoče naprtiti nobeni od toženk, pri čemer tožeča stranka z izdajo izpodbijane sodbe tudi ni imela nobenih stroškov, katerih ni dolžna plačati že prvotoženka na podlagi zamudne sodbe.