Jedro

Čeprav je res, da je bila ta nepravdna zadeva prvotno, v skladu s SR in LRD sodnikov na sodišču prve stopnje za leto 2003, dodeljena v delo drugemu sodniku, pa je bila v skladu s SR in LRD sodnikov na tem sodišču za leto 2004 (pre)dodeljena v delo sodnici, ki je izdala tudi izpodbijani sklep, zato o kakršnemkoli nedopustnem vplivu sodišča prve stopnje oziroma o kakršnikoli samovolji pri (pre)dodeljevanju te nepravdne zadeve ni mogoče govoriti, očitana kršitev pravice iz 23. člena URS in z njo posledično povezana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

Okoliščina, da isti sodnik obravnava več različnih zadev istih strank, ne predstavlja nobenega od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP, ko bi že po zakonu moral biti sodnik izločen.

Načeloma ima drugi nasprotni udeleženec prav, da je za spremembo predlagatelja med nepravdnim postopkom zaradi delitve solastnine v primeru pridobitve (so)lastninske pravice v skladu z 2. odstavkom 190. člena ZPP potrebna privolitev obeh strank postopka, in da bi zato moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je prvotna predlagateljica predlagala, da namesto nje v postopek na strani predlagatelja vstopi sedanja predlagateljica, nasprotna udeleženca pozvati, da se izjavita o tem, ali v takšno spremembo na strani predlagateljice privolita in o takšni spremembi odločiti s sklepom. Vendar zgolj zaradi opustitve tega poziva in izdaje sklepa, ki predstavlja kršitev določbe 2. odstavka 190. člena ZPP, sodišče prve stopnje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo, saj drugi nasprotni udeleženec ni pojasnil, kako je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa glede na to, da je bila sedanja predlagateljica že pred predlagano spremembo tudi sama (materialno pravna) udeleženka tega nepravdnega postopka.

Glede na to, da v stanovanjski hiši predlagateljica, ki je solastnica nepremičnin, ki so predmet te delitve, do 3/5 celote, živi že skoraj vse svoje življenje in je vanjo tudi veliko vlagala, in glede na to, da te stanovanjske hiše ni mogoče deliti v naravi z vzpostavitvijo etažne lastnine, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se ta skupaj s pripadajočim zemljiščem dodeli v izključno last predlagateljici, saj je predlagateljica izkazala upravičen interes v smislu 2. odstavka 70. člena SPZ za dodelitev teh nepremičnin.

Izrek

I. Pritožbi drugega nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: -v točki III. izreka tako, da se odslej pravilno glasi: ″III. Nasprotna udeleženca A. D. in I. D. sta dolžna predlagateljici J. D. plačati vsak po 3.229,68 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila. Predlagateljica ima do celotnega poplačila na nepremičninah zastavno pravico.″

II. V preostalem delu se pritožba drugega nasprotnega udeleženca zavrne in se izpodbijani sklep v preostalih izpodbijanih, a nespremenjenih delih (točke I., II. in IV. izreka), potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I. nepremičnine parc. št. 181/1, 261/1, 261/3, 261/4, 262/1, 484/1, 861/1, 861/2, 861/7, 181/2, 201/1, 201/2, 263, vse k.o. X., ki so v solasti J. D. do 3/5, A. D. do 1/5 in I. D. do 1/5 razdelilo tako, da: - postane J. D. lastnica do celote naslednjih nepremičnin: parc. št. 261/1 v izmeri 3003 m2, del parcele 262/1 v izmeri 3897 m2 (po opravljeni odmeri z novo št. 262/5), del parcele 263 v izmeri 2513 m2 (po opravljeni odmeri z novo št. 263/1), del parcele 262/1 v izmeri 227 m2 (po odmeri z novo parc.št. 262/6) in del parcele 263 v izmeri 373 m2 (po odmeri z novo parc.št. 263/2); - postaneta I. D. in A. D. vsak do 1/2 celote solastnika nepremičnin: del parc. št. 484/1 v izmeri 83 m2 in 317 m2 (po odmeri z novo parc.št. 484/3), del parc. št. 484/1 v izmeri 3999 m2 (po odmeri z novo parc. št. 484/4), del parc.št. 262/1 v izmeri 524 m2 in 76 m2 (po odmeri z novo parc. št. 262/4), parc. št. 261/3 v izmeri 2212 m2, parc.št. 261/4 v izmeri 4464 m2, parc. št. 861/1 v izmeri 10295 m2, parc. št. 861/2 v izmeri g 12 m2, parc. št. 861/7 v izmeri 1206 m2, parc.št. 181/1 v izmeri 2719 m2, parc. št. 181/2 v izmeri 2626 m2, parc.št. 201/1 v izmeri 2953 m2 in parc. št. 201/2 v izmeri 155,25 m2, vse k.o. X . Pod točko II. izreka izpodbijanega sklepa je ustanovilo služnosti in sicer: - v korist parc.št. 261/1, 262/5, 263/1, 262/65 263/1, 262/6, 263/2, vse k.o. X, je ustanovilo in vknjižilo stvarno služnostno pravico pešhoje in voženj z vsemi vrstami vozil po obstoječi, v naravi vidni delno makadamski služnostni cestni trasi, potekajoči od javne ceste po zahodnem delu parc.št. 261/3 k.o. X v obe smeri, kot služeči nepremičnini, v korist vsakokratnih lastnikov parc. št. 261/1, 262/5, 263/1, 262/6, 263/2, vse k.o. X, kot gospodujočih nepremičnin; - v korist parc.št. 484/3, 484/4, 262/4, vse k.o. X, kot gospodujočih nepremičnin, pa je ustanovilo in vknjižilo stvarno služnostno pravico pešhoje in voženj, z vsemi vrstami vozil po obstoječi v naravi vidni služnostni cestni trasi, potekajoči po delno makadamski služnostni cestni trasi, po služečih nepremičninah parc. št. 262/5 in parc. št. 261/1, obe k.o. X v obe smeri, ki potekajo na vzhodu delno po meji med parc. št. 262/5 in parc.št. 261/1 k.o. X, v nadaljevanju proti zahodu po parc.št. 262/5 k.o. X, do linije jugozahodnega dela parc. št. 261/1 in severozahodnega dela parc.št. 262/6, nato pa se od te točke na parc. št. 262/5 ena služnostna cestna trasa odcepi v ravni liniji proti severu do jugovzhodnega dela parc. št. 262/4, ena služnostna cestna trasa pa v ravni liniji do severovzhodnega dela parc. št. 484/4, vse k.o. X, kot je to grafično označeno s točkami A-B in B-C ter BDD, na skici terenske izmere z dne 9. 1. 2018, ki je sestavni del tega sklepa. Pod točko III. izreka je z izpodbijanim sklepom nasprotnima udeležencema A. D. in I. D. naložilo, da sta nerazdelno dolžna plačati predlagateljici J. D. znesek 6.459,35 EUR in sicer v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila, obenem pa je še sklenilo, da ima predlagateljica do celotnega poplačila na nepremičninah zastavno pravico. Pod točko IV. izreka izpodbijanega sklepa pa je še sklenilo, da skupni stroški postopka znašajo 2.679,51 EUR, ter da sta nasprotna udeleženca A. D. in I. D. dolžna predlagateljici povrniti stroške v višini vsak po 535,90 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper ta sklep se je pritožil drugi nasprotni udeleženec, sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitve Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS), pritožbenemu sodišču pa predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi najprej povzame vsebino izpodbijanega sklepa, nato pa sodišču prve stopnje očita kršitev 23. člena URS, ki vsakomur zagotavlja pravico do t.i. naravnega sodnika. To kršitev utemeljuje z navedbami o neupoštevanja sodnega reda in določb, ki določajo, katerega sodnega primera ne sme prevzeti sodnik in soditi, opozarja pa tudi na dolžnost sodnika, da se v določenih primeri sam izloči iz sojenja, pa četudi gre za predsednika sodišča, kot v tem konkretnem primeru. Izpostavlja še, da je bila prvotno ta zadeva dodeljena v delo drugi sodnici istega sodišča in da zato sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ni zakonita oziroma t.i. naravna sodnica, zaradi česar je po njegovem mnenju prišlo do kršitve z URS zajamčene pravice iz 23. člena, ob tem pa še opozarja, da v spisu sploh ni razporeda dela sodnikov za leto 2004, na podlagi katerega naj bi sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, prejela v delo to nepravdno zadevo, tudi sicer pa meni, da je relevanten lahko le razpored dela sodnikov za leto 2003, saj se je ta nepravdni postopek začel že v tem letu. V nadaljevanju pritožbe drugi nasprotni udeleženec opisuje tek tega nepravdnega postopka in izpostavlja, da je bila prvotna predlagateljica v tej nepravdni zadevi M. B., ki je bila solastnica nepremičnin, ki se delijo, do 2/5, da je bila tekom tega nepravdnega postopka sedanja predlagateljica, takrat pa le udeleženka tega nepravdnega postopka, napotena na pravdo zaradi ugotovitve, da je izključna lastnica ene izmed nepremičnin, ki so predmet delitve v tem postopku, in sicer največ vredne nepremičnine, na kateri stoji hiša št. 329 k.o. X, da je pravda tekla pod opr. št. P 13/2004, kjer je bila med drugim izdana delna zamudna sodba z dne 21. 5. 2004, da sta prvotna predlagateljica in prvotni drugi nasprotni udeleženec M. D. tekom tega postopka sedanji predlagateljici podarila svoje deleže na nepremičninah, ki so predmet delitve tako, da je sedanja predlagateljica postala do 3/5 solastnica le-teh, čeprav pred tem sploh ni bila solastnica obravnavanih nepremičnin, podrobno pa opisuje tudi sam tek pravdne zadeve pod opr. št. P 13/2004, ki je bila dodeljena v sojenje isti sodnici, ki je izdala tudi izpodbijani sklep, drugi nasprotni udeleženec pa ji, enako kot tudi sodnemu izvedencu geodetu B. N., ki je prav tako sodeloval v obeh postopkih, očita vrsto nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešila v omenjenem pravdnem postopku. Omenja nedopustno in neustrezno pisno komunikacijo med sodnico in izvedencem v tem pravdnem postopku, sodnici pa očita predvsem to, da se je z nepravično izdajo delne zamudne sodbe v pravdnem postopku že vnaprej opredelila, komu naj pripada nepremičnina, na kateri stoji hiša št. 329, zato še meni, da takšen sodnik, ki se že prej (v drugem postopku) z delno zamudno sodbo opredeli, komu naj pripada ta nepremičnina, ne sme soditi v nepravdni ali pravdni zadevi, v kateri se obravnava ista nepremičnina, saj lahko gre za namerno sojenje in pomoč, da določena stranka uspe v pravdnem ali nepravdnem postopku pred sodiščem. Nadalje drugi nasprotni udeleženec v pritožbi podaja še pripombe na zapisnik o naroku z dne 17. 10. 2019, sodišču prve stopnje očita neresničnost zapisanih navedb, da je navajal nepravilno ravnanje vseh sodnih izvedencev, čeprav je v resnici navajal le hude kršitve pri delu enega sodnega izvedenca, t.j. B. N., ki je po njegovem mnenju že na terenu ravnal tako, kot da je izvršitelj delne zamudne sodbe P 13/2004, nato pa je izdelal parcelacijo kar v pisarni brez meritev na terenu tako za stavbo št. 329 kot tudi za dve ruševini, ki sta zaraščeni in brez dovoznih poti, ker se ne uporabljata že več kot 30 let, in opozarja na neustreznost ravnanja sodnice na tem naroku, ki ji očita, da ga je vsaj dvakrat neutemeljeno prekinila med podajanjem njegovih navedb. Drugi nasprotni udeleženec podaja še svoje mnenje o namenu pogodbenih strank za sklenitev darilne pogodbe, na podlagi katere je tekom pravdnega postopka pod opr. št. P 13/2004 postala solastnica do 3/5 nepremičnin, ki so predmet delitve v tem postopku, sedanja predlagateljica, ki naj bi bil v tem, da čim bolje uspe v pravdnem postopku in tem nepravdnem postopku, na kar naj bi kazalo tudi dejstvo, da je nepremičnine podarila oseba, ki je 10 let mlajša od sedanje predlagateljice, pa tudi dejstvo, da je sedanja predlagateljica starejša od 80 let in nima potomcev. Sodišču prve stopnje nadalje očita nepravilnost zaključka v izpodbijanem sklepu na strani 7 pod točko 29., da se po smrti moža A. D., ki je dedinja po prvem nasprotnem udeležencu, ni udeleževala postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da naj preveri, kdo je bil vabljen na zadnji narok z vabilom z dne 1. 8. 2019 za prvega nasprotnega udeleženca glede na to, da je v vabilu naveden pod točko 1. J. D. Opozarja tudi, da je sedanja predlagateljica postala solastnica nepremičnin, ki so predmet delitve v tem nepravdnem postopku, šele na podlagi darilne pogodbe z dne 13. 4. 2005, medtem ko je bil sam skupaj z očetom kot pravnim prednikom zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnin že vse od leta 1994 dalje, torej že več kot 25 let, pa tudi, da je sedanja predlagateljica tudi zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine v S., sam pa je zemljiškoknjižni lastnik le nepremičnin, ki so predmet te delitve. V nadaljevanju svoje pritožbe drugi nasprotni udeleženec smiselno izpodbija tako dejanske kot tudi materialno pravne zaključke sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da delitev stanovanjske stavbe št. 329 v naravi ni mogoča, v delu, ki se nanaša na ugotovitve o obsegu funkcionalnega zemljišča za vse tri stavbe, ki so predmet te delitve, v delu, ki se nanaša na ugotovitve o vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve in v delu, ki se nanaša na ugotovitev upravičenega interesa za pridobitev posameznega dela nepremičnin, ki so predmet delitve. Tako izpostavlja, da je sodni izvedenec B. N. v pravdnem postopku P 13/2004 v mnenju, ki ga je podal dne 3. 12. 2012, že določil etažno lastnino na stavbi št. 329, da ima ta stavba dva dela pa je po njegovem mnenju razvidno tudi iz lastninske listine z dne 31. 1. 2014, ki jo je v spis vložila predlagateljica, izpodbija pa tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima hiša gradbeno in lokacijsko dovoljenje in nasprotuje temu, da se določa funkcionalno zemljišče okoli hiše, za katero ni določeno, kje natančno stoji. Ob tem še opozarja, da je bilo izvedencu N. s sklepom naloženo le to, da razdeli zgolj eno nepremičnino, t.j. parc. št. 262/1 k.o. X, brez sklepa sodišča pa se je ta izvedenec lotil še določanja funkcionalnega zemljišča na nepremičninah parc. št. 484/1 k.o. X za zaraščeno nepremičnino in parc. št. 263 k.o. X, sodni izvedenki gradbene stroke H. C. P. pa očita, da si je kar sama izmislila velikost stavbnih zemljišč in funkcionalnih zemljišč v velikosti 400 m2 za popolnoma uničeno kmečko hišo, za hišo št. 329 600 m2 in za zaraščen kozolec prav tako 600 m2 in to še pred prihodom izvedenca geodeta B. N., s tem pa je bistveno vplivala tudi na vrednost nepremičnin, tej izvedenki pa nadalje še očita, da je kar brez sklepa sodišča prve stopnje poleg nepremičnin parc. št. 484/1 in 262/1, obe k.o. X še pred prihodom izvedenca geodeta izvedensko mnenje izdelala tudi za parc. št. 263 k.o. X. Ob tem podaja tudi svoje mnenje, da je bilo glede na opravljene cenitve izvedenke gradbene stroke in izvedenke kmetijske stroke funkcionalno zemljišče na parc. št. 263 k.o. X ocenjeno celo dvakrat, enkrat kot stavbno zemljišče in drugič kot kmetijsko zemljišče, nerazumljiva pa je po njegovem mnenju tudi določitev funkcionalnega zemljišča na tej parc. št. po izvedencu N. v velikosti 373 m2, vsem trem izvedencem, določenim v tem postopku, na splošno očita, da niso hoteli prikazati dejanskega stanja v naravi, da so si vsak po svoje izmišljali velikosti stavbnih zemljišč, čeprav jih sodišče s sklepom k temu sploh ni pozvalo. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi izpodbija tudi izvedensko mnenje izvedenke kmetijske stroke M. M. C., saj meni, da bi bilo potrebno to mnenje zavrniti v celoti že iz razloga bistvene prekoračitve roka izdelave mnenja, saj je prvo mnenje te izvedenke prejel dne 13. 4. 2016, drugo pa šele dne 14. 9. 2018. Sodišču prve stopnje v zvezi s tem mnenjem očita, da mu ni podelilo nobenega roka za podajo pripomb na dopolnitev osnovnega mnenja, izvedenki pa še očita, da si nepremičnin sploh ni ogledala in da je napačno opredelila nepremičnino parc. št. 484/1 kot pašnik, saj je v resnici to gozd in zaraščeno območje. Meni še, da so tudi sicer izvedenska mnenja in cenitve izvedencev v tem postopku nepravilna tudi iz razloga, ker ni bilo upoštevano, da mu je prvotni prvi nasprotni udeleženec J. D. priznal lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 484/1, 262/1 in 263, vse k.o. X do 1/5 celote, zaradi česar je od takrat dalje postal solastnik teh nepremičnin do 2/5 in so zato posledično vsi izračuni izvedencev, ki so morali svoje mnenje o tem, komu naj pripadajo posamezne nepremičnine in na kakšen način, podati tudi ob upoštevanju velikosti solastniških deležev, napačni. V zvezi z upravičenim interesom za pridobitev določenih nepremičnin v tem postopku delitve pa drugi nasprotni udeleženec sodišču prve stopnje smiselno očita nepopolno oziroma zmotno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava, ko v pritožbi opozarja na dejstva, da je stavba št. 329 k.o. X edina, v kateri ima lahko zaklenjene stvari, ima elektriko in vodo, ki jo nujno potrebuje za nemoteno kmetovanje na njivi, ki jo ima 7m od hiše in jo obdeluje že 17 let. Ob koncu pritožbe pa sodišču prve stopnje očita še nepravilnost postopanja v zvezi z vstopom nove predlagateljice v postopek na mesto prvotne predlagateljice z utemeljitvijo, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej vsem strankam tega postopka poslati dopis, če se strinjajo, da postane sedanja predlagateljica predlagateljica postopka in nato izdati še ustrezen sklep o njenem vstopu v ta nepravdni postopek, ne pa, kar brez sklepa pred razpisanim narokom določiti, da postane predlagateljica tega postopka nova sedanja predlagateljica J. D., ki je bila predhodno le udeleženka postopka.

3. Predlagateljica in prva nasprotna udeleženka na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba drugega nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

5. Predlagateljica je v tem nepravdnem postopku predlagala razdružitev solastnega premoženja in sicer nepremičnin parc. št. 181/1, 261/1, 261/3, 261/4, 262/1, 484/1, 861/1, 861/2, 861/7, 181/2, 201/1, 201/2, 263, vse k.o. X, ki so v solasti J. D. do 3/5, A. D. do 1/5 in I. D. do 1/5 celote.

6. Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Načeloma je pritrditi drugemu nasprotnemu udeležencu, da sodi med temeljne ustavne pravice tudi pravica do t.i. naravnega sodnika, saj ima v skladu s 23. členom URS vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in da mu lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Namen pravil o dodeljevanju zadev sodnikom (konkretno določb Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS), Sodnega reda (v nadaljevanju: SR) ter Letnega razporeda sodnikov za ustrezno leto: v nadaljevanju LRD)) je v onemogočanju diskrecionarnega vpliva sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi oziroma v ščitenju posameznikov pred samovoljo in zlorabami organov državne oblasti. Bistvo teh pravil, ki slonijo na načelih gotovosti, predvidljivosti in avtomatizma, je, da mora biti sodnik izbran v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi pravili. S tem se zagotavlja zahtevana naključnost pri določanju razpravljajočega sodnika. Po mnenju teorije bi bilo v primeru, ko vnaprej določena pravila za dodeljevanje zadev v posamezni zadevi niso spoštovana, tudi v naš pravni red mogoče oziroma smiselno prevzeti logično rešitev nemškega pravnega reda, v katerem je napaka pri dodeljevanju zadev procesna kršitev samo, če gre pri tem za vpliv organa sodne oblasti ali samovoljo, ne pa takrat, ko gre samo za pomoto. Pritožbeno sodišče temu mnenju pritrjuje. Drugi nasprotni udeleženec je sicer s pritožbenimi navedbami na več mestih pritožbe smiselno zatrjeval obstoj indicev, ki bi lahko kazali na samovoljo prvostopenjskega sodišča pri predodeljevanju zadeve, vendar neutemeljeno. Čeprav je res, da je bila ta nepravdna zadeva prvotno, v skladu s SR in LRD sodnikov na sodišču prve stopnje za leto 2003, dodeljena v delo drugemu sodniku, pa je bila v skladu s SR in LRD sodnikov na tem sodišču za leto 2004 (pre)dodeljena v delo sodnici, ki je izdala tudi izpodbijani sklep, zato o kakršnemkoli nedopustnem vplivu sodišča prve stopnje oziroma o kakršnikoli samovolji pri (pre)dodeljevanju te nepravdne zadeve ni mogoče govoriti, očitana kršitev pravice iz 23. člena URS in z njo posledično povezana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pa ni podana, še zlasti upoštevaje dejstvo, da na takšen način sodnici, ki je izdala izpodbijani sklep, v delo ni bila dodeljena le ta nepravdna zadeva, temveč še več drugih nepravdnih zadev, t.j. zadev, ki jih je imela na dan 20. 2. 2004 v reševanju sodnica, ki ji je bila zadeva ob vložitvi na sodišče dodeljena v reševanje v skladu s pravili SR in LRD sodnikov za leto 2003, kot to izhaja tudi iz seznama zadev, ki se nahaja v spisu na l. št. 72. 8. Okoliščina, da isti sodnik obravnava več različnih zadev istih strank, ne predstavlja nobenega od izločitvenih razlogov iz 1. do 5. točke 70. člena ZPP, ko bi že po zakonu moral biti sodnik izločen, tudi ne izločitvenega razloga iz 5. točke 70. člena ZPP, v skladu s katerim sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom in mora v skladu s 1. odstavkom 71. člena ZPP že sam prenehati s kakršnim koli delom v zadevi, saj ne gre za isto zadevo, v kateri bi sodnica sodelovala v postopku pred nižjim sodiščem. Drugi nasprotni udeleženec tudi ne trdi, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz spisovnega gradiva, da bi bila razpravljajoča sodnica s sklepom predsednika sodišča oziroma v tem konkretnem primeru, ko je razpravljajoča sodnica sama predsednica sodišča, namestnika predsednika, določenega v skladu s 1. odstavkom 71. člena ZPP, oziroma v skladu s 73. členom ZPP s sklepom predsednika neposredno višjega sodišča, izločena1, zato ni podana pritožbeno smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker drugi nasprotni udeleženec v svoji pritožbi niti ne zatrjuje, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa (ponovno) zahteval izločitev razpravljajoče sodnice iz razloga njene domnevne pristranskosti, ter da o tej njegovi zahtevi ni bilo odločeno, kar bi lahko predstavljalo kršitev določb 70., 72. in 73. člena ZPP in posledično relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, s pritožbenimi navedbami, da razpravljajoča sodnica ne bi smela obravnavati te nepravdne zadeve tudi iz razloga njene pristranskosti, ker se je z odločitvijo v drugi zadevi (t.j. pravdni zadevi, ki je tekla pod opr. št. P 13/2004, z izdajo delne zamudne sodbe), v kateri naj bi pritožbeno zatrjevano zagrešila tudi vrsto nepravilnosti in kršitev, že vnaprej opredelila, komu naj pripada (največ vredna) nepremičnina, ki je predmet delitve v tej nepravdni zadevi, svojo pristranskost pa naj bi pokazala tudi s svojim načinom vodenja predmetnega postopka, še zlasti s procesnimi odločitvami na narokih, kar vse drugi nasprotni udeleženec v pritožbi tudi podrobno opisuje in s katerimi smiselno zatrjuje obstoj izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, ne more uspeti, saj mora stranka postopka v skladu z 2. odstavkom 72. člena ZPP zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.

9. Iz zapisnika o naroku z dne 17. 10. 2019 ne izhaja, da bi drugi nasprotni udeleženec imel na koncu zapisnika kakšne ugovore glede vsebine zapisnika oziroma protokoliranja njegovih navedb na zapisnik v smislu nepravilnega zapisa2, zato se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na napačnost zapisa njegovih navedb. S temi pritožbenimi navedbami smiselno zatrjevana kršitev določbe 124. člena ZPP, ki bi lahko predstavljala relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, pa tako ni podana.

10. Neutemeljeni so tudi očitki drugega nasprotnega udeleženca, ki nakazujejo na to, da naj bi prva nasprotna udeleženka ne bila pravilno vabljena na narok dne 17. 10. 2019. Smiselno zatrjevano kršitev pravice do obravnavanja in posledično absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP namreč lahko uveljavlja le tista stranka oziroma udeleženec postopka, v škodo katerega naj bi bila storjena, zato se na omenjeno kršitev, ki bi lahko bila storjena zgolj v škodo prve nasprotne udeleženke, drugi nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati. Ne glede na to pa je pritožbeno sodišče po vpogledu v spis še ugotovilo, da je bila na ta narok (pravilno) vabljena tudi prva nasprotna udeleženka, kot je to razvidno iz vročilnice, pripete k l. št. 334 spisa.

11. Načeloma ima drugi nasprotni udeleženec prav, da je za spremembo predlagatelja med nepravdnim postopkom zaradi delitve solastnine v primeru pridobitve (so)lastninske pravice v skladu z 2. odstavkom 190. člena ZPP potrebna privolitev obeh strank postopka (t.j. predlagatelja in nasprotnega udeleženca), in da bi zato moralo sodišče prve stopnje po tem, ko je prvotna predlagateljica predlagala, da namesto nje v postopek na strani predlagatelja vstopi sedanja predlagateljica, ki je na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s (prvotno) predlagateljico in prvotnim drugim nasprotnim udeležencem, postala do 3/5 solastnica nepremičnin, ki so predmet delitve v tem nepravdnem postopku, nasprotna udeleženca pozvati, da se izjavita o tem, ali v takšno spremembo na strani predlagateljice privolita in o takšni spremembi odločiti s sklepom. Vendar zgolj zaradi opustitve tega poziva in izdaje sklepa, ki predstavlja kršitev določbe 2. odstavka 190. člena ZPP, sodišče prve stopnje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo, saj drugi nasprotni udeleženec ni pojasnil, kako je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa glede na to, da je bila sedanja predlagateljica že pred predlagano spremembo tudi sama (materialno pravna) udeleženka tega nepravdnega postopka3. 12. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) v 70. členu predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari-fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (2. odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (4. odstavek 70. člena SPZ). Posebna modaliteta civilne delitve je določena v 5. odstavku 70. člena SPZ, v skladu s katerim lahko sodišče na predlog solastnika odloči, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Kakšna so pooblastila sodišča, da odloči o pridobitvi lastnine v postopku delitve solastnine, je v 70. členu SPZ torej jasno in izčrpno določeno. V primeru fizične delitve ali delitve v skladu s 5. odstavkom 70. člena SPZ lahko pride do prenosa lastninske pravice na solastnika predmeta delitve le, če ta izkaže upravičen interes, da mu pripade predmet delitve ali njegov del. 13. Neutemeljene so vsi očitki drugega nasprotnega udeleženca, s katerimi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

14. Ker so v postopku delitve solastnine v skladu s 119. členom ZNP za odločitev pravno pomembni zemljiškoknjižni podatki, drugi nasprotni udeleženec pa v pritožbi niti ne trdi, da bi bili le-ti glede (so)lastnikov in njihovih deležev na nepremičninah, ki so predmet tega nepravdnega postopka, drugačni od tistih, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, so za odločitev v tej zadevi pravno povsem nepomembne sicer obširne pritožbene navedbe drugega nasprotnega udeleženca o namenu pogodbenih strank pri sklepanju darilne pogodbe z dne 13. 4. 2005, na podlagi katere je sedanja predlagateljica postala do 3/5 solastnica obravnavanih nepremičnin, prav tako pa tudi njegove pritožbene navedbe in očitki, da sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevalo, da je sam z izjavo z dne 11. 4. 2014 priznal prvotnemu prvemu nasprotnemu udeležencu lastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 261/3 k.o. X do 1/1 celote, prav tako pa tudi ne, da je prvotni prvi nasprotni udeleženec z izjavo z istega dne njemu priznal lastninsko pravico na nepremičninah parc. št. 484/1, 262/1 in 263/0, vse k.o. X solastninsko pravico na teh nepremičninah do 1/5 celote in da je tako od takrat dalje sam solastnik teh nepremičnin do 2/5 celote.

15. Vprašanja o dejanski rabi nepremičnin, ki so predmet delitve, o njihovi vrednosti ter o možnosti njihove delitve v naravi, pa tudi vprašanja o njihovi umestitvi v prostor, so dejanska vprašanja, za katera je potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato jih v skladu z določilom 243. člena ZPP ugotavlja s pomočjo izvedencev ustrezne stroke. Tako je bilo tudi v tem konkretnem primeru, ko je sodišče prve stopnje za ugotavljanje vseh teh pravno pomembnih dejstev strokovne narave določilo sodne izvedence s področja gradbene (izvedenka H. C. P.) in kmetijske stroke (M. M. C.), pa tudi s področja geodezije (B. N.). Dokazne ocene teh izvedenih dokazov in dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskih mnenjih teh izvedencev skupaj z vsemi njihovimi dopolnitvami, nasprotni udeleženec ne more uspešno izpodbiti zgolj z lastno enostransko dokazno oceno teh izvedenih dokazov in izražanjem lastnih laičnih mnenj o vseh teh pravno pomembnih dejstvih v pritožbi, ki nimajo opore v izvedenih dokazih. Drugi nasprotni udeleženec ne more uspeti s ponavljanjem svojih pripomb na mnenja vseh treh izvedencev in z izpostavljanjem domnevnih nepravilnosti pri izdelavi izvedenskih mnenj, še zlasti tistih, ki se nanašajo na njegove očitke, da si izvedenci nepremičnin sploh niso ogledali in niso hoteli sodišču prikazati dejanskega stanja v naravi, ki so se že v postopku izvedbe dokazov z izvedenci pokazale za neutemeljene, in na katere so izvedenci tudi povsem ustrezno in popolno odgovorili tako, da se je lahko sodišče prve stopnje povsem utemeljeno nanje oprlo pri svoji odločitvi. Prekoračitev roka izdelave izvedenskega mnenja, ki ga drugi nasprotni udeleženec pritožbeno očita sodni izvedenki kmetijske stroke M. M. C., pa prav gotovo ne more predstavljati okoliščine, ki bi lahko vzbudila dvom v pravilnost in strokovnost izdelanega izvedenskega mnenja. Sodna praksa se je že večkrat izrekla, da zgolj nestrinjanje z izvedenskimi mnenji in vztrajanje pri tem tudi po dopolnitvah mnenj, s katerimi so bile odpravljanje vse morebitne pomanjkljivosti in nejasnosti mnenj, še ne zadošča za to, da bi sodišče podvomilo v strokovnost, pravilnost, jasnost in popolnost izdelanih mnenj. Sodna izvedenka gradbene stroke je tako med drugim povsem ustrezno pojasnila, zakaj meni, da v tem konkretnem primeru ni možna oziroma pravilneje ustrezna delitev nepremičnine, t.j. stavbe št. 329 k.o. X na naslovu L., v naravi z vzpostavitvijo etažne lastnine, za katero se je že v postopku pred sodiščem prve stopnje in se še vedno tudi v pritožbi zavzema drugi nasprotni udeleženec, to pojasnilo pa je v točki 41. obrazložitve izpodbijanega sklepa kot svoje dejanske ugotovitve korektno povzelo tudi sodišče prve stopnje, da je sicer teoretično delitev stanovanjske hiše v naravi mogoča s pogojem vzpostavitve etažne lastnine, saj je vsako stavbo teoretično mogoče razdeliti na posamezne dele v etažni lastnini, vendar pa je v tem konkretnem primeru upoštevati, da je predmetna stanovanjska hiša vpisana v kataster stavb pri GURS kot enostanovanjska stavba, da je bilo za takšno tudi izdano gradbeno dovoljenje, da ima hiša dejansko urejeno le eno stanovanje v pritlični etaži, da so v kletni etaži le pomožni prostori, podstrešna etaža pa ni izdelana, da je vstop v kletne prostore etaže mogoč le od zunaj s severne strani s parc. št. 262/1 k.o. X, kajti etaže med seboj niso povezane z notranjim stopniščem, da so stanovanjski prostori, ki jih uporablja predlagateljica, urejeni le v pritlični etaži hiše, vstop vanjo pa je mogoč le iz južne strani stavbe zemljišča s parc. št. 263 k.o. X, da podstrešje stavbe ni izdelano in ni v uporabi, dostop v podstrešno etažo pa je mogoč po zunanjih nestabilnih stopnicah z južne strani stavbe, da tudi instalacije hiše niso izvedene tako, da bi bilo mogoče ločeno plačevanje obratovalnih stroškov hiše. Ob takšnih dejanskih okoliščinah glede stanja stavbe št. 329 k.o. X. na naslovu L., pa je povsem pravilen tudi nadaljnji dejanski zaključek sodišča prve stopnje v isti točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da te stanovanjske hiše ni mogoče fizično razdeliti na posamezne dele v etažni lastnini.

16. Povsem neutemeljene so tudi pritožbene navedbe drugega nasprotnega udeleženca, da je bil del nepremičnine parc. št. 484/1 k.o. L in sicer del, ki predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi na tej nepremičnini, ocenjen dvakrat, enkrat kot kmetijsko zemljišče in drugič kot stavbno zemljišče, saj iz izvedenskega mnenja izvedenke M. M. C. in njegove dopolnitve jasno izhaja, da izvedenka kmetijske stroke tistega dela navedene nepremičnine, ki predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe na njej, ni ocenjevala in je bil tako zgolj predmet cenitve sodne izvedenke gradbene stroke.

17. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki drugega nasprotnega udeleženca, da je izvedenec s področja geodezije prekoračil svoja pooblastila oziroma svoje mnenje podajal preko naloge, ki mu jo je naložilo sodišče prve stopnje, s tem, ko je poleg delitve nepremičnine 262/1 k.o. X, za katero mu je to naložilo sodišče prve stopnje, opravil zaradi določanja funkcionalnega zemljišča okoli hiše na naslovu L. tudi delitev nepremičnine s parc. št. 263/0 k.o. X, zaradi določanja funkcionalnega zemljišča k ruševini na parc. št. 484/1 k.o. X pa brez podlage v sklepu sodišča prve stopnje izvedel tudi delitev te nepremičnine, saj mu je bilo s sklepom z dne 6. 11. 2017 naloženo, da razdeli nepremičnino parc. št. 262/1 k.o. X v skladu s podanim mnenjem izvedenke gradbene stroke H. C. P. in ob njenem sodelovanju, parcelacijo pa je izvedel v skladu z ugotovitvami in mnenjem sodne izvedenke s področja gradbene stroke, ki je podala svoje mnenje o obsegu funkcionalnega zemljišča stanovanjske hiše, stoječe na parc. št. 262/1 k.o. X na naslovu L., ki že sama po sebi delno stoji tudi na parc. št. 263 k.o. X, o obsegu funkcionalnega zemljišča h kmetijski stavbi, stoječi prav tako na nepremičnini s parc. št. 262/1, ter o obsegu funkcionalnega zemljišča h kmečki hiši, neprimerni za bivanje, ki stoji na parc. št. 484/1 k.o. X. Da novo nastale parcele po opravljeni odmeri sodnega izvedenca s področja geodezije ne bi ustrezale ugotovitvam sodne izvedenke gradbene stroke, pa drugi nasprotni udeleženec v pritožbi ne navaja.

18. Upoštevaje vsa izvedenska mnenja vseh treh izvedencev je tako sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje glede rabe in vrednosti nepremičnin, ki so predmet delitve v tem nepravdnem postopku, ko je v točkah 33. in 34. obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da znaša vrednost stanovanjske stavbe, ki stoji na parc. št. 262/1 in 263 obe k.o. X, skupaj s pripadajočim stavbnim zemljiščem 600 m2 51.182,00 EUR, da znaša vrednost kmečke hiše, ki je neprimerna za bivanje in stoji na parc. št. 484/1 k.o. X, skupaj s pripadajočim zemljiščem v izmeri 400 m2 6.312,00 EUR, da znaša vrednost kmetijske stavbe, ki stoji na parc. št. 262/1 k.o. X, skupaj s pripadajočim stavbnim zemljiščem 12.769,00 EUR, da znaša skupna vrednost vseh kmetijskih zemljišč 45.214,19 EUR (parc. št. 261/3-vinograd vredna 4.977,00 EUR, parc. št. 261/4-njiva vredna 8.035,02 EUR, parc. št. 263-njiva vredna 3.751,80 EUR, parc. št. 262/1-travnik v izmeri 3724 m2 vredna 3.351,60 EUR, parc. št. 261/1-travnik vredna 4.054,05 EUR, parc. št. 861/1-gozd vredna 4.632,75 EUR, parc. št. 861/2-gozd vredna 365,40 EUR, parc. št. 861/7-gozd vredna 1.206,00 EUR, parc. št. 181/1-travnik vredna 3.670,65 EUR, parc. št. 181/2-travnik vredna 3.545,10 EUR, parc. št. 201/1-pašnik vredna 1.978,51 EUR in parc. št. 201/2-travnik vredna 155,25 EUR).

19. Ko je presojalo obstoj upravičenega interesa za pridobitev posameznih stvari v solastnini, ki so predmet obravnavane delitve, je sodišče prve stopnje, kot je to pojasnilo v točki 35. obrazložitve izpodbijanega sklepa, za ugotovitev pravno pomembnih okoliščin izvedlo dokaz z zaslišanjem udeležencev tega nepravdnega postopka, izpovedi predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca pa kot del svojih ugotovitev tudi povzelo v točkah 37. in 38. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

20. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi prvič navaja, da je stanovanjska hiša, stavba št. 329 k.o. X, edina, v kateri ima elektriko in vodo, ki jo nujno potrebuje za nemoteno kmetovanje na njivi, ki jo ima sedem metrov stran od hiše. Gre za nedopustne pritožbene novote v skladu s 337. členom ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj drugi nasprotni udeleženec ni navedel nobenega razloga, zakaj teh dejstev ni ogel pravočasno navajati brez svoje krivde že v postopku pred sodiščem prve stopnje (286. člen ZPP), tudi sicer pa gre za dokazno nepodprte pritožbene navedbe, saj nimajo opore v izvedenih dokazih. O tem, da elektriko in vodo iz stanovanjske hiše (stavba št. 329 k.o. X) nujno potrebuje za kmetovanje na njivi, namreč ni izpovedal niti drugi nasprotni udeleženec sam, ko je bil zaslišan v postopku.

21. Sodišče prve stopnje v točki 37. obrazložitve izpodbijanega sklepa povzema tudi tisti del izpovedi predlagateljice, v katerem je povedala, da je lastnica garsonjere v bloku v Š. v izmeri 32 m2, v točkah 38. in 45. obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je med drugim tudi ugotovilo, da je hišo na naslovu L. v zadnjih letih uporabljal tudi drugi nasprotni udeleženec, ko je nekatere svoje stvari pospravil v kletne prostore, zato so pravno povsem nepomembne pritožbene navedbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja z izpostavljanjem dejstev, da ima predlagateljica zemljiškoknjižno nepremičnino v Š., ter da ima sam v stavbi na naslovu L. zaklenjene stvari.

22. Sodišče prve stopnje je poleg spornega dejstva, da stavbe št. 329 k.o. X na naslovu L. ni mogoče deliti v naravi z vzpostavitvijo etažne lastnine, v izpodbijanem sklepu v točkah 37., 38 ter 45.-48. obrazložitve ugotovilo še naslednja odločilna dejstva, ki pritožbeno niso izpodbijana: -da predlagateljica, ki je sicer tudi lastnica garsonjere v bloku v Š., že skoraj vse življenje živi v hiši na naslovu L., v katero je tudi sama veliko vložila, -da je v spodnjem delu te hiše dlje časa do svoje smrti prebival tudi oče drugega nasprotnega udeleženca, ki je bil do svoje smrti tudi sam solastnik te nepremičnine, -da je drugi nasprotni udeleženec začel z urejanjem spodnjega dela hiše, v katerem ima tudi shranjene določene stvari (avtomobilsko prikolico, traktorsko kosilnico in dve kosilnici ter obdelovalni stroj za s zemljo), s katerimi obdeluje sedem metrov stran od hiše njivo, na kateri sadi razne pridelke (krompir, fižol, repo, peso, zelje, črno redkvico, rdečo redkvico in sončnice ter grah), -da drugi nasprotni udeleženec prebiva na P. v hiši, katere lastnica je bila mama, ki je umrla, ima pa še enega brata, -da je drugi nasprotni udeleženec od leta 2010 brez zaposlitve, brez dohodkov in nima nobenih sredstev, -da je prvotni prvi nasprotni udeleženec hodil v vinograd na parc. št. 261/3 in ga obdeloval, na njem pa postavil tudi vinsko klet, ki je nelegalna gradnja v vrednosti 9.125,00 EUR, ki pa se pri oceni vrednosti nepremičnin, ki so predmet te delitve, ni upoštevala.

23. Na tako pravilno ugotovljeno dejansko stanje pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, t.j. 70. člen SPZ, ko je odločilo, da se predlagateljici dodelijo v izključno last nepremičnine parc. št. 261/1 v izmeri 3003 m2, del parcele 262/1 v izmeri 3897 m2 (po opravljeni odmeri z novo št. 262/5), del parcele 263 v izmeri 2513 m2 (po opravljeni odmeri z novo št. 263/1), del parcele 262/1 v izmeri 227 m2 (po odmeri z novo parc.št. 262/6) in del parcele 263 v izmeri 373 m2 (po odmeri z novo parc.št. 263/2), nasprotnima udeležencema pa v solast, vsakemu do 1/2 celote, vse preostale nepremičnine, ki so predmet delitve v tem nepravdnem postopku. Glede na to, da v stanovanjski hiši št. 329 na naslovu k.o. X, ki stoji na parc. št. 262/1 in 263, obe k.o. X, predlagateljica, ki je solastnica nepremičnin, ki so predmet te delitve, do 3/5 celote, živi že skoraj vse svoje življenje in je vanjo tudi veliko vlagala, in glede na to, da te stanovanjske hiše, kot je bilo to že predhodno obrazloženo, ni mogoče deliti v naravi z vzpostavitvijo etažne lastnine, je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se ta skupaj s pripadajočim zemljiščem na parc. št. 262/1 (del te parcele po opravljeni odmeri z novo parc. št. 262/5 in z novo parc. št. 262/6) in 263 (del te parcele po opravljeni odmeri z novo parc. št. 263/1 in 263/2) obe k.o. X (skupaj z nepremičnino parc. št. 261/1, glede katere ni bilo spora o tem, da jo pridobi v izključno last predlagateljica) dodeli v izključno last predlagateljici, saj je predlagateljica izkazala upravičen interes v smislu 2. odstavka 70. člena SPZ za dodelitev teh nepremičnin. Čeprav je to nepremičnino zadnja leta v spodnji etaži uporabljal tudi drugi nasprotni udeleženec, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje povsem pravilno pretehtalo interese udeležencev in materialno pravno pravilno ob predhodnem zaključku, da fizična delitev te nepremičnine z vzpostavitvijo etažne lastnine na stanovanjski hiši ni možna, zaključilo, da je glede na to, da je predlagateljica to nepremičnino uporabljala za bivanje, drugi nasprotni udeleženec pa le za hrambo stvari, predlagateljičin interes po pridobitvi te nepremičnine v izključno last močnejši in bolj upravičen od tistega, ki ga zasleduje drugi nasprotni udeleženec.

24. Materialnopravne pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje drugi nasprotni udeleženec ne more omajati niti s trditvami, da je stanovanjsko hišo na naslovu L. v spodnjem delu zadnja leta pred smrtjo za bivanje uporabljal že njegov pravni prednik, t.j. oče, ki je bil prav tako solastnik nepremičnin, ki so predmet delitve, prav tako pa tudi ne s trditvami, da je predlagateljica postala solastnica teh nepremičnin šele tekom tega nepravdnega postopka, saj sodišče odloča po stanju na dan (zadnje) glavne obravnave.

25. Ker sta nasprotna udeleženca z dodelitvijo nepremičnin: del parc.št. 484/1 v izmeri 83 m2 in 317 m2 (po odmeri z novo parc.št. 484/3), del parc.št. 484/1 v izmeri 3999 m2 (po odmeri z novo parc.št. 484/4), del parc.št. 262/1 v izmeri 524 m2 in 76 m2 (po odmeri z novo parc.št. 262/4), parc.št. 261/3 v izmeri 2212 m2, parc.št. 261/4 v izmeri 4464 m2, parc.št. 861/1 v izmeri 10295 m2, parc.št. 861/2 v izmeri g 12 m2, parc.št. 861/7 v izmeri 1206 m2, parc.št. 181/1 v izmeri 2719 m2, parc.št. 181/2 v izmeri 2626 m2, parc.št. 201/1 v izmeri 2953 m2 in parc.št. 201/2 v izmeri 155,25 m2, vse k.o. X, v solast vsak do 1/2, pri čemer pritožbeno ni izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da se nepremičnine nasprotnima udeležencema dodelijo v solast, pridobila nepremičnine, ki po vrednosti presegajo vrednost njunih solastniških deležev za vsakega v višini 3.229,67 EUR, kar pritožbeno prav tako ni izpodbijano, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno v skladu s 4. odstavkom 70. člena SPZ nasprotnima udeležencema naložilo, da morata predlagateljici izplačati to razliko v vrednosti v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodne odločbe skupaj s pripadajočimi obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev od dneva pravnomočnosti te sodne odločbe pa do dneva plačila in da ima v skladu s 6. odstavkom 70. člena SPZ predlagateljica do celotnega poplačila na nepremičninah zastavno pravico, kar pritožbeno tudi ni izpodbijano. Je pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da obstaja v zvezi z izplačilom razlike v vrednosti v izpodbijanem sklepu nasprotje v razlogih tega sklepa v točkah 48. in 50. obrazložitve, pa tudi nasprotje med razlogi tega sklepa v točki 48. obrazložitve izpodbijanega sklepa in izrekom v točki III., saj je v točki 48. obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša razlika v vrednosti, ki sta jo dolžna plačati predlagateljici nasprotna udeleženca, glede na njun solastniški delež (1/5) za vsakega 3.229,67 EUR, v točki 50. obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje navedlo, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljici plačati nerazdelno znesek 6.459,35 EUR, nerazdelno plačilo pa jima je naložilo tudi v točki III. izreka. S tem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki pa jo je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 6. točke 358. člena ZPP odpravilo samo tako, da je glede na ob pravilni uporabi materialnega prava (4. odstavka 70. člena SPZ) pravilnost razlogov sodišča prve stopnje v točki 48. obrazložitve izpodbijanega sklepa in nepravilnost razlogov v točki 50. obrazložitve tega sklepa, tem pravilnim razlogom nasprotujoči izrek izpodbijanega sklepa v točki III. izreka spremenilo tako, da se nasprotnima udeležencema naloži, da predlagateljici plačata vsak svoj del razlike v vrednosti.

26. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s 125. členom ZNP, ki določa, da v postopku za delitev stvari odloči sodišče po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari, v točki II. izreka ustanovilo tudi stvarne služnosti v korist parcele št. 261/1 ter novo nastalih parcel št. 262/5, 263/1, 262/6 in 263/2 vse k.o. X in v korist parcel št. 484/3, 484/4 in 262/4, vse k.o. X, kar je vse obrazložilo v točki 49. izpodbijanega sklepa. Ker tega dela izpodbijanega sklepa drugi nasprotni udeleženec v pritožbi ne izpodbija konkretizirano, je v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa, ki pa ni pokazal nepravilnosti, na katere mora v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

27. Ob obrazloženem se tako pokaže pritožba drugega nasprotnega udeleženca za delno utemeljeno, zato ji je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki III. izreka spremenilo tako, da se sedaj pravilno glasi, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljici plačati vsak po 3.229,68 EUR v roku treh mesecev po pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do dneva plačila, ter da ima predlagateljica do celotnega poplačila na nepremičninah zastavno pravico. V preostalem delu pa je bilo potrebno zaradi njene neutemeljenosti pritožbo drugega nasprotnega udeleženca v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrniti in v preostalem delu potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

28. Sprememba dela izpodbijanega sklepa nima prav nobenega vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v stroškovnem delu, ki tudi sicer vsebinsko ni bil izpodbijan, zato v ta del izpodbijanega sklepa (točka IV. izreka) tudi ob smiselni uporabi določila 2. odstavka 165. člena ZPP pritožbeno sodišče ni posegalo.

29. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je odpadla, saj drugi nasprotni udeleženec stroška vložene pritožbe ni priglasil. 1 Prav nasprotno. S sklepom predsednika Višjega sodišča v Celju opr. št. Su 107/2018-10 z dne 8. 10. 2018 je bila zahteva drugega nasprotnega udeleženca za izločitev razpravljajoče sodnice zavrnjena kot neutemeljena. 2 Kot je razvidno iz Uradnega zaznamka na l. št. 341 spisa, ki ga je sestavila razpravljajoča sodnica po naroku dne 17. 10. 2019, je drugi nasprotni udeleženec nasprotoval podpisu zapisnika o naroku z navedbami, da ″ni vse zapisano, kar je sam diktiral zapisnikarju″, ne pa tudi iz razloga, ker naj bi bil zapis njegovih navedb nepravilen. 3 Glej sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 11. 2003.