Jedro

Ostala uveljavljana pritožbena razloga pritožba ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano odločbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 152253/2010 z dne 3. 11. 2010 ostane v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati: glavnico v znesku 7.500,00 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 8.402,19 EUR od dne 15.8.2010 do dne 2.11.2011, zakonske zamudne obresti od zneska 7.500,00 EUR od dne 2.11.2011 dalje do plačila, stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3.11.2011 dalje do plačila. Toženi stranki je še naložilo v roku 15 dni od prejema te sodbe in sklepa plačati toženi stranki za 1.306,86 EUR pravdnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila. S sklepom pa je postopek zaradi delnega umika ustavilo glede plačila glavnice v znesku 902,19 EUR in zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od 2.11.2011 dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Predlagala je, da jo višje sodišče spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen, podredno razveljavi in vrne zadeva v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica se v svoji pritožbi sklicuje prav na vse pritožbene razloge. Vendar pa nobenega ne uveljavlja konkretizirano. Tako ostaja na povsem pavšalni ravni z očitkom zmotnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ne pojasni, katere dokazne predloge tožene stranke naj bi sodišče neutemeljeno zavrnilo. Pritožbenega očitka zato ni mogoče preizkusiti.

6. Splošno pravilo je, da stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza tudi nosi odgovornost za uveljavitev pravice do dokaza, predvsem z ustreznim substanciranjem svojega dokaznega predloga, kar pomeni določno pojasnilo, katero pravno relevantno dejstvo naj bi se z dokazom ugotavljalo in zakaj naj bi bil dokaz relevanten. Temu pogoju tožena stranka tudi po prepričanju sodišča druge stopnje v vlogi z dne 26. 10. 2011, kjer je podala svoje dokazne predloge, ni zadostila. Poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi ni izkazala, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljala že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zaradi tega jo bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku (286.b člen ZPP), saj tudi ne navede, zakaj te očitane kršitve brez svoje krivde ni mogla uveljavljati prej kot v pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Povsem pavšalna in s tem neupoštevna je tudi pritožbena navedba, da tožeči stranki ni uspelo dokazati utemeljenosti tožbenega zahtevka.

7. Ostala uveljavljana pritožbena razloga pa pritožba sploh ne obrazloži, zanju ne ponudi niti pavšalnih navedb. Pritožbeno sodišče ju je obravnavalo le v obsegu, ki predstavlja preizkus po uradni dolžnosti. Pri tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje (na podlagi navedb pravdnih strank o relativnih dejstvih in izvedenega dokaznega postopka) pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP.

8. S tem se izkaže, da pritožbi ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezni s 1. odstavkom 154. člena ZPP).