Jedro

Rok za uveljavitev ničnosti skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti v letih 2014 in 2017, se je že iztekel, ker ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz 1., 3., 4. in 5. alineje 390. člena ZGD-1 ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. Družbena pogodba, kjer sta se družbenika dogovorila za razmerje glede glasovalnih pravic, pa je bila vpisana v sodni register že leta 2014.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Družbenica sama nosi stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Višje sodišče je s sklepom opr. št. IV Cpg 567/2021 z dne 1. 12. 2021 pritožbi subjekta vpisa in družbenika A. d. o. o. ugodilo in razveljavilo sklep registrskega sodišča, ki je prekinilo postopek vpisa sprememb družbene pogodbe po sklepih skupščine z dne 14. 6. 2021, zabeleženih v notarskem zapisniku opr. št. SV 531/2021 namestnice notarja B. B., do pravnomočne odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi opr. št. V Pg 1220/2021. Kot bistveno je bilo v navedenem sklepu višjega sodišča izpostavljeno naslednje. Osnovno pravilo, ki velja, kadar je odločitev registrskega sodišča o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojni organ (predhodno vprašanje), registrsko sodišče samo reši to vprašanje, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena Zakona o sodnem registru, ZSReg). Navedeno pomeni, da mora registrsko sodišče o predhodnem vprašanju vselej odločiti, z izjemo, določeno v drugem odstavku 33. člena ZSReg, torej, ko je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstev, ki so med strankama sporna. Vendar pa odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja po 33. členu ZSReg, ni v enaki meri v dispoziciji sodišča kot po 206. členu ZPP v zvezi s 13. členom ZPP.1

2. V novem postopku je registrsko sodišče pri predlagatelju vpisalo spremembo družbene pogodbe z dnem 14. 6. 2021. Sodišče je odločalo o utemeljenosti predloga za vpis spremembe družbene pogodbe na skupščini 14. 6. 2021. Kar se tiče uveljavljanih kršitev pri spremembah družbene pogodbe v letih 2014 in 2017, je višje sodišče oblikovalo stališče do te problematike že v navedenem sklepu, s katerim je razveljavilo sklep o prekinitvi postopka registrskega sodišča z dne 2. 9. 2021 (2. točka IV Cpg 567/2021, 1. 12. 2021). Registrsko sodišče je odločilo, da je predlagatelj predlogu za vpis predložil notarsko potrdilo opr. št. SV 532/2021, 14. 6. 2021 s čistopisom spremenjene družbene pogodbe, notarski zapisnik skupščine družbe C. d. o. o., opr. št. SV 531/2021 z dne 14. 6. 2021, listo prisotnosti na skupščini predlagatelja z dne 14. 6. 2021, pooblastilo pooblaščencu družbenika Družbi za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB d. d.) z dne 3. 6. 2021, pooblastilo pooblaščencu družbenika A. d. o. o. z dne 11. 6. 2021, vabilo na zasedanje skupščine predlagatelja z dne 12. 5. 2021 z gradivom, zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine z dne 26. 5. 2021 in zahtevo za dodatno razširitev dnevnega reda skupščine z dne 9. 6. 2021. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je ugotovilo, da so bili sklepi skupščine sprejeti v predpisanem postopku, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Izkazan je pravilen sklic skupščine v skladu z 296. in 297. členom ZGD-1, prisotnost pooblaščencev obeh družbenikov in pravilno glasovanje glede na vsebino družbene pogodbe, ki je bila veljavna na dan 14. 6. 2021, kar vse je potrdila tudi na skupščini prisotna namestnica notarja B. B.. Zato so izpolnjene tudi vse materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis spremembe statuta določa 329. člen ZGD-1. 3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil družbenik, udeleženec DUTB, d. d., in je uveljavljal pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v nov postopek.

4. Predlagatelj in drugi družbenik, udeleženec A. d. o. o., sta odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Udeleženec DUTB d. d. je zahteval tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Udeleženec DUTB d. d. najprej v pritožbi povzema splošne določbe Obligacijskega zakonika (OZ) o načelu vestnosti in poštenja (5. člen), prepovedi zlorabe pravic (7. člen) in prepoved povzročanja škode (10. člen), ker očita nasprotnemu udeležencu, družbeniku A. d. o. o. glasovanje za spremembo družbene pogodbe z oškodovalnim namenom. Udeleženec ni konkretiziral oškodovalnega namena, niti ni iz sklica omenjene skupščine in izglasovane vsebine spremembe družbene pogodbe razvidno, katera so tista sporna dejstva, za katera udeleženec zatrjuje, da je šlo za oškodovalni namen in nezakonito ter nedopustno omejevanje korporacijskih pravic udeleženca.

7. Udeleženec se ponovno sklicuje na spremembe družbene pogodbe iz let 2014 in 2017. Do tega vprašanja, ki ni pravno odločilno za odločanje o spremembi družbene pogodbe na podlagi skupščine z dne 14. 6. 2021, se je opredelilo že registrsko sodišče v sklepu, s katerim je postopek prekinilo pod opr. št. Srg 2021/2273 z dne 2. 9. 2021. Pritrdilo je stališču predlagatelja in udeleženca, družbenika A. d. o. o., da je rok za uveljavitev ničnosti skupščinskih sklepov, ki so bili sprejeti v letih 2014 in 2017, že iztekel, ker ničnosti skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz 1., 3., 4. in 5. alineje 390. člena ZGD-1 ni več mogoče uveljavljati po preteku treh let od vpisa sklepa v register, če v tem roku ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa. Družbena pogodba, kjer sta se družbenika dogovorila za razmerje glede glasovalnih pravic, je bila vpisana v sodni register že leta 2014 (Srg 2014/34362). Z navedenim stališčem registrskega sodišča se višje sodišče v celoti strinja.

8. Udeleženec, družbenik DUTB d. d., nadalje uveljavlja, da nasprotni udeleženec, družbenik A. d. o. o., nadaljuje z oškodovanjem udeleženca. To se izraža v dodatnem omejevanju korporacijske pravice manjšinskega družbenika glede sklepa pod točko 4. dnevnega reda navedene skupščine. Nejasna naj bi bila opredelitev roka iz zahteve po dogovarjanju glede dolžine roka za predložitev informacij in omogočanje vpogleda, kar naj bi oteževalo uresničevanje družbenikove pravice do informacij in vpogleda. Vse navedeno nasprotovanje izpodbijanemu je zelo posplošeno. Višje sodišče tudi iz nadaljnjega pritožbenega napadanja sklepa pod točko 5, ki naj bi določalo dodatne in nesorazmerne obveznosti družbenikov glede ravnanja z dokumentacijo družbe in omejevanje temeljne pravice družbenika do informacije in vpogleda, ne razbere, da bi bilo treba za odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbene pogodbe v register ugotavljati sporna dejstva. Enako velja tudi glede sklepov pod točko 5. in 7. glede enostranske omejitve pri razpolaganju s poslovnim deležem.

9. Udeleženec, družbenik DUTB d. d., kot sporna dejstva izpostavlja tudi, da je udeleženec, družbenik A. d. o. o., kršil 58. člena Zakona o medijih (ZMed). Inšpektorat RS za kulturo in medijev je namreč 24. 8. 2021 ugotovil, da bi moral A. d. o. o. za pridobitev več kot 20 % poslovnega deleža in glasovalnih pravic v predlagatelju in s tem posredno pridobitev 100 % deleža v družbi D., d. o. o., ki je izdajatelj radijskega programa, pridobiti soglasje Ministrstva za kulturo, ki pa ga ni pridobil. Zato je posel ali sklep skupščine, na podlagi katerega je udeleženec, družbenik A. d. o. o., pridobil več kot 20 % glasovalnih pravic v predlagatelju, ničen. Višje sodišče opozarja, da se navedena pridobitev glasovalnih pravic družbenika A. d. o. o. nanaša na obdobje 5. 3. 2012 (str. 3 pojasnila Inšpektorata RS za kulturo in medije, št.: 0614-236/2021/4, 24. 8. 2021, l. št. 21). Zato je odgovor na vprašanje, ali gre za sporno dejstvo, koliko glasovalnih pravic je imel udeleženec, družbenik A. d. o. o. na skupščini 21. 6. 2021, enak kot pod točko 7 teh razlogov.

10. Višje sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

12. Za odločanje o stroških udeleženca, družbenika DUTB d. d., za pritožbo je višje sodišče uporabilo prvi odstavek 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

1 Primerjaj še VSL sklep IV Cpg 1297/2016, 22. 3. 2017.