Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR.

Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica krije sama stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru upravitelja in postopek odpusta obveznosti ustavilo, predlog za odpust obveznosti zavrnilo in odločilo, da dolžnica sama krije stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upravitelj je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica (dolžnica) pravilno navaja, da je upravitelj vsebinsko enak ugovor že vložil (pd 27), vendar nadalje neutemeljeno zahteva, da bi moralo sodišče ugovor, o katerem je odločilo s sedaj izpodbijanim sklepom, zavreči. Postopek s prvim ugovorom je bil ustavljen zaradi zakonske domneve, da je ugovor umaknjen zaradi izostanka predlagatelja (upravitelja) z naroka za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti (glej tretji odstavek 405. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP). Ker torej o ugovoru še ni bilo pravnomočno odločeno, ni podana zatrjevana negativna procesna predpostavka pravnomočno razsojene zadeve (smiselno prvi odstavek 319. člena in četrti odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR. Upravitelj je pritožnico pozval, da pove in predloži dokazila o tem, kako je porabila ta denar. Na njegov poziv ga je najprej ustno obvestila, da ga je porabila za plačilo odvetniških stroškov (4.000,00 EUR), ostalo pa za zdravljenje, odhod na počitnice in gradnjo prizidka hčerine hiše. Kasneje je v pisni izjavi povedala, da je bil denar v celoti porabljen za zdravljenje. Sodišče ni sprejelo, da je bil celotni preostanek uporabljen za zdravljenje, saj gre za velik znesek, dolžnica pa ni predložila prav nobenega dokaza o porabi sredstev, poleg tega pa drugače izhaja tudi iz drugih vlog – njene izjave upravitelju in izjave pritožničinega pooblaščenca. Navedlo je še, da bi lahko bil ta znesek uporabljen tudi za poplačilo upnikov. Iz povzetega izhaja, da je odločitev obrazložena in je zmožna pritožbenega preizkusa, zato ni podana kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica navaja, da sodišče ni posebej utemeljilo, da je bila teža kršitve tako pomembna, da je sodišče moralo sprejeti izpodbijano odločitev. Tudi v tem delu ni podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.

7. Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker ni zaslišalo nje, čeprav je odsotnost opravičila, kot tudi ne njene hčerke, ki bi vedela povedati glede porabe denarnih sredstev iz naslova sklenjene sodne poravnave. Zatrjevana kršitev pravil postopka ni podana. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo, kot tako pa je na stranki, da tak dokazni predlog tudi poda (212. člen ZPP). Ker ga pritožnica v postopku na prvi stopnji ni podala, sodišče po naravi stvarni ni storilo nobene kršitve pravil postopka, ker je ni zaslišalo. Predlog po zaslišanju hčere je podala (na naroku; izven naroka vlog ni dala), vendar pa tudi tu sodišče ni kršilo pravil postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). V tem delu namreč že trditve niso bile dosti konkretizirane, da bi sodišče predlagani dokaz sploh smelo izvesti (če bi ga, bi storilo relativno bistveno kršitev določb postopka). Pritožnica na prvi stopnji sploh ni navedla nobenih konkretnih dejstev v zvezi s porabo 24.000 EUR. Zatrjevala je, da ga je porabila za zdravljenje, zdravnike, zdravilišča, računov pa ne hrani. Del zneska naj bi porabila tudi za gradnjo hčerine hiše (sicer kot vračilo posojila), koliko, ni povedala. Ti zneski trditveno niso v ničemer konkretizirani, kaj šele časovno opredeljeni. Pritožničine navedbe v zvezi s tem so bile v celoti pavšalne. Povsem pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je neverjetno, da bi pritožnica, ki prejema pokojnino v znesku cca. 430 EUR in izredno socialno pomoč (stečajna masa iz tega naslova se sploh ni oblikovala, kot izhaja iz spisa), uspela v letu dni za zdravljenje porabiti tako visoko vsoto denarja, pa ni shranila prav nobenega računa (tudi tu višje sodišče dodaja, da ni pojasnjeno za kakšno zdravljenje je šlo, kje, pri katerih zdravnikih ...). Sodišče prve stopnje je povsem pravilno tudi opozorilo, da bi znesek celo zadoščal za poplačilo upnikov (glede na navedbo o skupni višini obveznosti cca. 6.500 EUR glavnice; glej predlog za začetek postopka osebnega stečaja).

8. Višje sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.