Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Pravdni stranki sta bivša zakonca. Tožnica se je začela udejstvovati v verskem društvu A. Toženec je stopil v stik z novinarjem Slovenskih novic in ta je priobčil članek _Krivoverski kult v ljubljanski cerkvi_. Članek je sestavljen iz izjav toženca, izjav tožnice, izjav duhovnega voditelja A., izjave B. B. iz Ljubljanske nadškofije, izjave C. C., tiskovnega predstavnika zagrebške nadškofije in mnenja novinarja. V članku je novinar uporabljal premi govor. Tožnica je izpostavila naslednje toženčeve izjave: – "Poročena sva devet let, še prej sva bila skupaj sedem let. Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli."; – "Njej je to predstavila žena mojega kolega, ona je pozneje navdušila sosedo in sestro, veš kako je fajn, so si govorile."; – "Žena gre zjutraj v službo, po službi imajo dejavnosti, domov pride ponoči: ob pol enih, enih, včeraj je prišla petnajst do dveh, ... Tako je štirikrat na teden." Potem pa sem rekel: "Zdaj pa je tega malo dost."; – "Odšel sem k njim; dogovorjeno je bilo, da vidim, kaj se dogaja. On je za njih prerok in oni klečijo pred njim: hoteli so, da pokleknem tudi sam, pa nisem hotel; prepričevali so me, da jim pristopim, zganjali so eksorcizem, to je noro."
2. Sodišče prve stopnje je tožničin odškodninski tožbeni zahtevek zaradi posega v njene ustavne pravice zavrnilo.
3. Pritožbeno sodišče je tožničino pritožbo zavrnilo in zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
4. Proti pravnomočni sodbi tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti v zvezi z naslednjim vprašanjem: "Ali je le javno izpovedovanje veroizpovedi kot del pravice do svobode vesti iz 41. člena Ustave Republike Slovenije razlog, da fizična oseba postane relativno javna oseba, ali pa je tej fizični osebi kljub javnemu izpovedovanju veroizpovedi potrebno zagotoviti popolno varovanje njene zasebnosti?".
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je predlagano revizijsko vprašanje soočilo s sodbama nižjih sodišč ter ugotovilo, da tem merilom ne ustreza. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).