Jedro

Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi medsebojnih premoženjskih razmerij z ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi. Odpravita se odločba Upravne enote Tolmin z dne 22. 3. 2007 in odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 8. 1. 2008 ter se zadeva vrne isti upravni enoti v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške upravnega spora v višini 764,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

III. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Tolmin z dne 22. 3. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 1. 2008. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da je zavezanka A., d. o. o., dolžna upravičenki B., z. o. o., izročiti v last in posest tam navedene nepremičnine.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da glede na določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (Ur. l. RS, št. 110/99; v nadaljevanju Pogodba) in glede na to, da je bil na družbo A., d. o. o., ustanovljeno na podlagi 11. člena te pogodbe, prenesen kapital, ki je bil pridobljen in ustvarjen na teritoriju Republike Slovenije, ni ovir za odločanje o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije po določbah Zakona o zadrugah (v nadaljevanju ZZad). Po določbi 68. člena ZZad se premoženje iz 65. člena tega zakona vrne oziroma razdruži v skladu s predpisi o denacionalizaciji, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Ker pa so upravičenja po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) zavarovana s 33. členom Ustave RS, je treba kasnejše pravne akte, kolikor vplivajo na denacionalizacijo, ocenjevati s tega ustavnopravnega vidika. Zavrača tožbene ugovore, da v tej zadevi ne gre za zadružno lastnino, in navaja, da je precejšnji del premoženja zadrug prešel med sredstva podjetij prav zaradi statusnih sprememb, ki so bile posledica takratnih predpisov, ki so ukinjali zadružno lastnino. Po 65. členu ZZad se vrača premoženje zadružnih organizacij in med drugim tudi premoženje organizacij kooperantov, kakršen je tudi obravnavani primer.

3. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja kršitve pravil postopka v upravnem sporu in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je izpodbijana odločitev v nasprotju s Pogodbo, saj bi moral organ oziroma sodišče prve stopnje v skladu z njo obravnavani postopek prekiniti do zaključka postopka po Pogodbi, to je do razrešitve statusa nepremičnin in revidentkinega deleža na teh nepremičninah. Poudarja, da se je Pogodba že začela izvrševati, saj je bila na njeni podlagi ustanovljena družba A., d. o. o., in nanjo preneseno premoženje, ki je obravnavano v tem postopku. Trdi, da je bil zmotno uporabljen drugi odstavek 65. člena ZZad, saj Temeljna organizacija kooperantov C. C. – D. D. (v nadaljevanju D. D.), ki se je v letu 1989 pripojila k enovitemu podjetju C. C., ni subjekt zadružnega izvora in vanjo ni bilo vneseno nič zadružnega premoženja. Uveljavlja še, da je zaradi zmotne razlage ZZad dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, da niso bili upoštevani in izvedeni dokazi, ki jih je predlagala, niti dokazi, ki bi jih moral organ oziroma sodišče pridobiti po uradni dolžnosti, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju, da se je postopka udeleževal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, in da o kmetijskih zemljiščih, ki so tudi predmet postopka, ni odločal pristojni organ. Priglaša stroške postopka.

4. Stranka z interesom B., z. o. o., v odgovoru na revizijo navaja, da revizija ni dovoljena, zato predlaga njeno zavrženje, podrejeno pa njeno zavrnitev, ker uveljavljana revizijska razloga nista utemeljena. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

5. Revizija je utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Revidentka uveljavlja, da gre v tej zadevi za pomembno pravno vprašanje, saj se spor nanaša na vračilo zadružnega premoženja oziroma postopek denacionalizacije, pri katerem je udeležena tuja pravna oseba, premoženje pa je zajeto v postopek reševanja, ki ga določa ratificirana Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjskih razmerij. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na navedeno podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, in sicer glede pravnega vprašanja vračanja premoženja, zajetega z meddržavno Pogodbo. Ker je podana dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo s preizkusom izpolnjenosti ostalih zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V tej zadevi B., z. o. o., (v tem upravnem sporu stranka z interesom) na podlagi drugega odstavka 65. člena ZZad uveljavlja vračilo zadružnega premoženja, ki je v premoženje revidentke prešlo leta 1989 na podlagi samoupravnega sporazuma s pripojitvijo Temeljne organizacije kooperantov C. C., D. D., enovitemu podjetju C. C. Iz podatkov v upravnih spisih in ugotovitev upravnih organov v dosedanjem postopku izhaja, da je bilo obravnavano premoženje ob začetku veljavnosti ZZad v upravljanju revidentke, ki ima svoj sedež v Republiki Hrvaški in ki je ob vložitvi zahteve za vrnitev premoženja v upravnem postopku nastopala kot zavezanka. Potem ko je bila v letu 1999 sklenjena in v Državnem zboru RS ratificirana Pogodba, je bila skladno z določili te Pogodbe ustanovljena družba A., d. o. o., s sedežem v Republiki Sloveniji, na katero je bilo preneseno tudi v tej zadevi obravnavano premoženje in ki od takrat dalje v tej zadevi nastopa kot zavezanka.

9. Pogodba v določbah 5. do 11. člena ureja razrešitev premoženjskopravnih razmerij med obema državama v pravnih osebah z družbenim kapitalom, in sicer z ugotavljanjem obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah, opredeljenih v določbah 8., 9. in 11. člena Pogodbe. V tej zadevi obravnavano pravno razmerje ustreza situaciji, urejeni v 8. členu Pogodbe. Ta se nanaša na pravne osebe, ki so imele status samostojne pravne osebe v eni od pogodbenic in ki so se na podlagi pozitivnih predpisov pripojile pravnim osebam v drugi pogodbenici ter tem pravnim osebam neodplačno prenesle svoje premoženje (npr. nekdanje delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela).(1) Skladno z določbami 10. člena Pogodbe se tako nastala premoženjskopravna razmerja razrešujejo z ugotavljanjem obsega kapitala in iz tega izvirajočih lastninskih deležev. Po določbi drugega odstavka 10. člena Pogodbe so namreč vsa vložena sredstva iz 8. in 9. člena te pogodbe podlaga za določitev višine kapitala pravnih oseb in lastninskih deležev vlagateljev. Za ugotavljanje obsega kapitala in lastninskih deležev sta na podlagi prvega odstavka 10. člena Pogodbe pristojna Slovenska razvojna družba (sedaj D. S. U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o.)(2) in Hrvatski fond za privatizaciju (v nadaljevanju HFP), v primeru spora med njima pa je na podlagi četrtega odstavka 10. člena Pogodbe pristojna mednarodna arbitraža, katere odločitev je izvršilni naslov. Po določbah 11. člena Pogodbe se do določitve lastninskih deležev skladno s 10. členom Pogodbe začasno zaradi zaščite premoženja in nadaljevanja opravljanja dejavnosti ustanovi pravna oseba na teritoriju tiste pogodbenice, kjer se nahaja kapital iz 8. člena Pogodbe. Na podlagi navedenih določb Pogodbe je bila ustanovljena A., d. o. o. na katero je bilo preneseno tudi v tej zadevi obravnavano premoženje in ki je v sodni register vpisana brez izražene vrednosti premoženja in brez navedbe višine ustanovitvenega kapitala. Ti podatki se skladno z določbo petega odstavka 10. člena Pogodbe v sodni register vpišejo šele po določitvi višine kapitala in lastninskih deležev, do česar pa v obravnavani zadevi še ni prišlo.

10. Pogodba z opisano ureditvijo določitve obsega kapitala in lastninskih deležev v pravnih osebah z družbenim kapitalom, opredeljenih v 8., 9. in 11. členu Pogodbe, predstavlja pravno podlago za razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom v teh pravnih osebah. Po presoji Vrhovnega sodišča je šele na ta način omogočeno tudi morebitno vračanje premoženja iz teh pravnih oseb po predpisih o denacionalizaciji. Šele razmejitev v pravni osebi, ustanovljeni na podlagi Pogodbe, omogoča vračanje, in sicer iz tistega dela kapitala, ki bo določen kot slovenski vložek. Vračanje po predpisih o denacionalizaciji je namreč mogoče le iz obsega slovenskega družbenega kapitala. Obseg tega premoženja pa bo znan šele z ureditvijo premoženjskopravnih razmerij med državama pogodbenicama na način iz 10. člena Pogodbe, to je z določitvijo obsega kapitala iz prvega in drugega odstavka 8. člena in iz tega izhajajočih lastninskih deležev.

11. Ker je glede na navedeno vračanje (oziroma razdružitev) premoženja v smislu določb ZZad in ZDen mogoče le iz deleža slovenskega premoženja, to vračanje v obravnavani zadevi ni bilo omogočeno že s samim prenosom premoženja na A, d. o. o., kot to zmotno meni sodišče prve stopnje. S tem prenosom namreč še ni postal znan obseg kapitala, pridobljenega in ustvarjenega na teritoriju Republike Slovenije pred pripojitvijo podjetju C. C., torej kapitala v smislu prvega odstavka 8. člena Pogodbe. Njegova določitev je v pristojnosti D. S. U. in HFP oziroma v primeru spora med njima v pristojnosti mednarodne arbitraže. Šele z določitvijo lastninskih deležev na kapitalu je opravljena razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom in s tem opredeljen kapital, iz katerega je mogoče vračati oziroma razdružiti premoženje po določbah ZZad in ZDen. Takšna razlaga pa je skladna tudi z določbo 15. člena Pogodbe, ki določa, da se bosta pogodbenici, to je Republika Slovenija in Republika Hrvaška, vzdržali sprejemanja ukrepov, s katerimi bi se odvzemale ali omejevale pravice, določene s to Pogodbo.

12. Iz izpodbijanih odločb upravnih organov in izpodbijane sodbe izhaja, da v času odločanja v tej zadevi razmejitev med slovenskim in hrvaškim družbenim kapitalom z določitvijo kapitala in lastninskih deležev v smislu določb 10. člena Pogodbe še ni bila izvedena. To pomeni, da v času izpodbijane odločitve še niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku po določbi drugega odstavka 65. člena ZZad.

13. Glede na navedeno je bilo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 ugodilo reviziji in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa in na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 odločbo tožene stranke, s katero je bilo odločeno o pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo, ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.

14. Določitev obsega kapitala in lastninskih deležev po Pogodbi pomeni predhodno vprašanje, o katerem glede na določila 10. člena Pogodbe upravni organ ne more odločati sam, saj je pristojnost za odločanje o tem določena s pravnim aktom, ki je v hierarhiji predpisov glede na določbe 8. člena in drugega odstavka 153. člena Ustave RS višji od zakona. Zato bo moral upravni organ v nadaljevanju v obravnavani postopek vključiti D. S. U. in HFP, ki sta po Pogodbi pristojna za ugotovitev obsega kapitala in lastninskih deležev, ugotoviti, ali sta navedena organa že dosegla soglasje o obsegu kapitala in lastninskih deležev po Pogodbi, in šele nato odločiti o obravnavani zahtevi za vrnitev premoženja po določbi drugega odstavka 65. člena ZZad. Če na navedeni način obsega kapitala in lastninskih deležev po Pogodbi ne bo mogoče ugotoviti, bo moral upravni organ na podlagi določbe prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDen v zvezi z 68. členom ZZad) do predhodne ugotovitve kapitala in lastniških deležev v navedeni družbi obravnavni postopek prekiniti.

15. V nadaljevanju postopka bo moral upravni organ v okviru presoje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 65. člena ZZad upoštevati tudi, da ta določba organizacijo kooperantov izrecno omenja med zadružnimi organizacijami, katerih premoženje se razdružuje po navedeni določbi, in določbe ZDen o oblikah vračanja glede na naravo podržavljenega premoženja.

16. Ker je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava reviziji ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo upravnemu organu v ponoven postopek, se ni ukvarjalo z ostalimi revizijskimi ugovori, ki za odločitev niso pomembni.

K II. in III. točki izreka:

17. Ker je revidentka z revizijo uspela, je na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 njene stroške dolžna poravnati tožena stranka. Vrhovno sodišče ji je tako priznalo stroške v skupnem znesku 764,40 EUR, in sicer za postopek na prvi stopnji priznalo 420 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, povečano za DDV), za postopek z revizijo pa 338,40 EUR (tarifna št. 3300 v zvezi z drugim odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, povečano za DDV) in 6 EUR za materialne stroške (tarifna št. 6002 ZOdvT, povečano za DDV). Ni pa priznalo odvetniških stroškov za posvet in prejem odločbe, saj sta ti storitvi že zajeti v ostalih priznanih odvetniških storitvah, ter stroškov sodnih taks, saj se ti v denacionalizacijskih postopkih ne plačujejo.

18. Skladno z načelom uspeha stranka z interesom na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Op. št. (1): Prvi in drugi odstavek 8. člena Pogodbe določata: „V skladu z izhodišči iz 6. člena te pogodbe premoženje pravnih oseb, ki so imele status samostojne pravne osebe v eni od pogodbenic in ki so se na podlagi pozitivnih predpisov pripojile pravnim osebam v drugi pogodbenici ter tem pravnim osebam neodplačno prenesle svoje premoženje (npr. nekdanje delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela), predstavlja kapital, pridobljen in ustvarjen na teritoriju pogodbenice pred pripojitvijo, razen kapitala iz drugega odstavka tega člena.

Vložena sredstva pravne osebe druge pogodbenice, pred ali po pripojitvi, v pravno osebo, ki se je pripojila, opredeljujejo delež pravne osebe druge pogodbenice v kapitalu pravne osebe, skladno z 10. členom te pogodbe.“ Op. št. (2): D.S.U., Družba za svetovanje in upravljanje, d. o. o. je na podlagi določb Zakona o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti Slovenske razvojne družbe in o prenehanju Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPSRD) pravna naslednica SRD v likvidaciji.