Jedro

Protispisen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na listino v tujem jeziku in sicer na situacijo z dne 21. 11. 2006. Prvostopenjsko sodišče namreč navedene situacije dokazno ni presojalo, saj je ugotovilo, da je bila situacija v znesku 19.150,00 EUR izstavljena za opravljena dela na objektu B. s. P. C. na podlagi po toženi stranki neprerekanih trditev tožeče stranke. Skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP je zato utemeljeno navedeno dejstvo štelo za po toženi stranki priznano in posledično med pravdnima strankama nesporno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 14662/2009 z dne 13. 02. 2009 v 1. in 3. točki izreka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Protispisen je pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev oprlo na listino v tujem jeziku in sicer na situacijo z dne 21. 11. 2006. Prvostopenjsko sodišče namreč navedene situacije dokazno ni presojalo, saj je ugotovilo, da je bila situacija v znesku 19.150,00 EUR izstavljena za opravljena dela na objektu B. s. P. C. na podlagi po toženi stranki neprerekanih trditev tožeče stranke. Skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP je zato utemeljeno navedeno dejstvo štelo za po toženi stranki priznano in posledično med pravdnima strankama nesporno. Smiselno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 9. točki 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

Tožeča stranke je utemeljevala poslovno razmerje med pravdnima strankam na sklenjeni pogodbi št. 6680/260190/06, na podlagi katere je tožena stranka kot izvajalec na objektu B. s. P. C. za tožečo stranko opravljala gradbena dela – izvedbo zagatnih sten, za izvedena dela pa je tožena stranka izstavila situacijo v višini 19.150,00 EUR. Ker navedenih dejstev tožena stranka ni prerekala (poslovno razmerje s tožečo stranko za objekt P. C. je v ugovoru zoper izvršilni sklep celo izrecno priznavala), prvostopenjsko sodišče ni imelo razloga za dvom, da se opravljena dela po situaciji v višini 19.150,00 EUR nanašajo na s pogodbo z dne 24. 11. 2006 dogovorjena dela, ne glede na časovno sosledje izstavitve situacije in pisne sklenitve pogodbe, na katero opozarja pritožnik. Presoja datumov izstavitve situacije in sklenitve pogodbe bi bila lahko relevantna le v primeru, če bi tožena stranka oporekala dejstvu, da je bila zgoraj omenjena situacija izstavljena za kak drug posel in ne za s pogodbo z dne 24. 11. 2006 dogovorjena dela. Tako se pokaže, da izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ni izkazana.

Neupoštevne pa so pritožbene trditve o napačni uporabi materialnega prava (ker je prvostopenjsko sodišče postavko „pomoč pri nakladanju zagatnic“ presodilo kot pogodbo o delu po 916. členu (pravilno 619. členu) OZ izven okvira sklenjene pogodbe št. 6680/260190/06 z dne 24. 11. 2010 (pravilno 2006). Pritožnica se šele v pritožbi sklicuje na določilo 3. člena pogodbe, da so stroški pomožnih del, ki so potrebna za izvajanje pogodbenih del, vsebovani v vrednosti plačila, kot tudi na določilo 25. člena pogodbe, da se za soudeležbo pri pripravljalnih delih in skupnih stroških gradbišča obračuna v višini 2% od vrednosti situacije. Navedena v pritožbi zatrjevana dejstva so pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP ni smelo presojati, saj pritožnica ni verjetno izkazala, zakaj jih ni mogla navesti že v prvostopenjskem postopku. Sicer pa navedena dejstva merijo na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.

Tožena stranka je sicer v ugovoru zoper izvršilni sklep navedla, da nasprotuje tožbenemu zahtevku tako po temelju, kot po višini, očita pa prvostopenjskemu sodišču ugotovitev, da višini tožbenega zahtevka ni nasprotovala. Prvostopenjsko sodišče je namreč sklepalo na neprerekanje višine tožbenega zahtevka, kolikor se nanaša na zaračunano delo delavcev tožnika in uporabo njegovega dvigala, ker je tožena stranka v ugovoru opredeljeno oporekala le temelju terjatve, ni pa konkretizirano oporekala višini le-te. Potem, ko je tekom postopka tožeča stranka utemeljila zahtevek po temelju in zanj ponudila tudi dokaze, tožena stranka pa na te trditve in dokaze ni odreagirala z njihovim izpodbijanjem, prvostopenjsko sodišče ni imelo razloga za dvom v pravilnost izračuna terjatve na tej podlagi. Pravilno je sklepalo, da je višini terjatve v ugovoru zoper izvršilni sklep tožena stranka oporekala le v posledici zatrjevane odsotnosti temelja terjatve. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožene stranke temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP in je posledica njenega neuspeha v pritožbenem postopku.