Jedro

Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži. Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 22528/2010 z dne 22.10.2010 (1. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo še v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 1.439,92 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila, uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi, podrejeno pa, da jo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila, da je neutemeljena, s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo zavrne. Priglasila je 660,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo in še navedla, da je bila tožena stranka dne 14.12.2011 izbrisana iz poslovnega registra.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno citiralo določbo 2. odstavka 115. člena ZPP, po kateri lahko preloži narok zaradi zdravstvenih razlogov na strani stranke, pooblaščenca, priče ali izvedenca le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe navedlo, da je narok opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. Tožena stranka je svoj izostanek predhodno opravičila, vendar ne iz razlogov, ki bi sodišču omogočali, da narok za glavno obravnavo 21.6.2011 tudi preloži v skladu z določbo 2. odstavka 115. člena ZPP. Da pri zdravstvenih težavah, ki jih je z zdravniškim potrdilom dokazovala tožena stranka, ni šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezen, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Če je bil toženec 15.6.2011, ko je bilo zdravniško potrdilo izdano, bolan in nesposoben opravljati težja in srednje težka dela, odsvetovano pa mu je bilo izpostavljanje večjim stresom in psihičnim obremenitvam, to ne pomeni, da je šlo za nenadno in nepredvidljivo bolezensko stanje, ki bi sodišču omogočalo, da narok za glavno obravnavo preloži. Če toženec zaradi zdravstvenih razlogov sam ni bil sposoben sodelovati v postopku, bi si moral poiskati pooblaščenca, ki bi ga zastopal pred sodiščem, toliko bolj, ker je v isti zadevi sodišče na njegovo prošnjo z dne 16.5.2011 zaradi zdravstvenih težav narok, razpisan za 17.5.2011, enkrat že preložilo. Istočasno je o tem, da je mogoče narok zaradi zdravstvenih težav preložiti le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku, sodišče toženo stranko tudi ustrezno obvestilo z dopisom z dne 18.5.2011, ki ji je bil vročen 3.6.2011. Zato sojenje v odsotnosti tožene stranke v tem primeru ni pomenilo procesne kršitve in jo le ta s pritožbo neuspešno uveljavlja.

6. Ker je sodišče prve stopnje opravilo narok brez navzočnosti toženca, je opustilo tudi izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem. V tem vidi pritožnik kršitev pravice do izvedbe dokaza, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Toženec je v ugovoru trdil, da je upnika obvestil, da bo plačilo izvedeno šele takrat, ko bo za izvedeno delo prejel plačilo od naročnika V. d.d. in da je bil tak dogovor s tožnikom tudi sklenjen. Kot dokaz je ponudil zaslišanje strank. Tožnik je na te trditve odgovoril, da je kritino, ki je predmet plačila v tem postopku, tožnik kupil za tretjega ter, da je razmerje med tožencem in družbo V. za obravnavani primer nerelevantno. Da bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je razmerje med tožencem in V. d.d. relevantno tudi za razmerje med tožnikom in tožencem, oziroma kako bi lahko vplivalo na predlagano zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo kupnine zoper toženo stranko, bi moral toženec o tem razmerju predvsem podati ustrezne trditve. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe na 4. strani obrazložitve pravilno ugotovilo, da toženec ni podal nobenih trditev o tem, kakšno in katero plačilo V., za katere storitve ali dobavljen material, je pogoj plačilo tožeči stranki. Možnost podati te trditve pa je toženec imel, vendar je v pripravljalni vlogi z dne 3.5.2011 le polemiziral o nepomembnih dejstvih, na način, da razmerje med toženo stranko in V. d.o.o. dejansko ni pomembno, kot zatrjuje tožeča stranka, saj nikdar ni obstajalo, je pa zato pomembno razmerje tožene stranke do družbe V. d.d. Tožeča stranka je napako v zapisu d.o.o. v pravilno d.d. s pripravljalno vlogo popravila, tožena stranka pa trditvenemu bremenu, tako kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni zadostila. S tem pa se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje zadosten razlog, da zavrne ugovor tožene stranke, da je plačilo terjatve odloženo do prejema plačila od V., tudi brez izvedbe dokaza z zaslišanjem strank, posledično zaslišanje tožeče stranke v tem primeru ni bilo potrebno.

7. Pritožbene trditve, da bi bila izvedba zaslišanja toženca ključna za obrambo, „saj bi le-ta lahko na zaslišanju konkretno povedal, katere so bile kvalitetne in količinske pomanjkljivosti dobavljenega blaga ter tudi potrdil dogovor o obstoju dogovora pravdnih strank glede znižanja cene in o izplačilu tožene stranke tožeči stranki šele ko prejme sredstva od V. d.d.“, so nepomembne, ker se zaslišanje ne izvaja v informativne pač pa v dokazne namene. Izvedba dokaza o potrditvi dogovora pa bi bila potrebna šele, če bi o tem, kakšna je bila konkretna vsebina dogovora med tožencem in tožnikom, toženec tudi postavil ustrezne trditve, česar pa ni storil. Zato je sodišče prve stopnje imelo v zakonu podlago, da dokaza z zaslišanjem strank ne izvede. Če si na podlagi pomanjkljivih trditev toženec ni zagotovil pravice do izvedbe dokaza, mu je tudi sodišče ni moglo kršiti.

8. Ob povedanem se izkaže, da tožena stranka ni uspela izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. in s 1. odstavkom 155. člena ZPP. Odgovor tožeče stranke na pritožbo po skrbni presoji pritožbenega sodišča o njegovi vsebini, za odločitev o pritožbi ni bil potreben. Zato je pritožbeno sodišče presodilo, da do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo v višini 660,00 EUR tožeča stranka ni upravičena.