Jedro

S tem, ko namere o izvedbi še enega naroka ni realiziralo, sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih pravil. Na odločitev z naroka 28. 1. 2020 (da bo izvedlo še en narok) ni bilo vezano. Glede na novo nastale okoliščine je pravilno presodilo, da izvedba še enega naroka ni potrebna. Bistveno je, da je (en) narok opravilo in na njem zaslišalo predlagatelja.

Že v času izvedbe naroka 28. 1. 2020 je imelo sodišče prve stopnje dovolj dokaznega gradiva za zaključek, da razlogi, zaradi katerih je bila predlagatelju poslovna sposobnost delno odvzeta, še vedno obstajajo. V duhu skrbi za osebe pod posebnim varstvom je predlagatelju s šestmesečno (oziroma dejansko daljšo) preložitvijo odločitve omogočilo, da dokaže nasprotno. Storitev novega kaznivega dejanja z elementi nasilja, pod (sicer blagim) vplivom alkohola, je okoliščina, ki je predlagatelju v dokaznem smislu v breme.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti in odločilo, da predlagatelj pred potekom enega leta ne bo mogel podati identičnega predloga (o vrnitvi delno odvzete poslovne sposobnosti in prenehanju skrbništva).

2. Predlagatelj sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po ZPP1 (v zvezi z 42. členom ZNP-12). Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep ustrezno spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagatelj sodišču očita, da je sklep izdalo brez predhodno opravljenega naroka. K izvedbi še enega naroka se je zavezalo na naroku 28. 1. 2020, ko je sklenilo, da bo pridobilo poročila Centra za socialno delo (CSD) in do konca zaslišalo izvedenko. Izvedenka bi se ob zaslišanju lahko opredelila tudi do ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep (osebni stečaj predlagatelja, obsodba predlagatelja v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 000/2021). Do teh ugotovitev se tudi predlagatelj ni imel možnosti opredeliti. Sodišča ni seznanil s postopkom osebnega stečaja, ker je računal, da bo v zadevi opravljen še en narok, pa tudi zato, ker je menil, da osebni stečaj nima vpliva na obravnavano zadevo. Ne drži ugotovitev sodišča, da osebni stečaj potrjuje pravilnost izvedenkine ocene, da predlagatelj nekritično sprejema odločitve. Prav nasprotno, vložena predloga za osebni stečaj in odpust obveznosti dokazujeta, da se zaveda svojih finančnih težav in jih skladno z zakonskimi možnostmi tudi rešuje. V okviru postopka osebnega stečaja so mu bile odpuščene vse obveznosti, zato bo lahko življenje nadaljeval brez dolgov. Sodišče je seznanil s svojim dolgom do telekomunikacijskega operaterja, zato je neutemeljen očitek, da ne CSD ne sodišče nista bila seznanjena z njegovimi finančnimi težavami. Ob storitvi kaznivega dejanja je bil le blago vinjen. Alkoholiziranost ni bila edini pravno relevanten vzrok za storjeno kaznivo dejanje. Povod zanj je bil konflikt med udeleženci zabave, na kateri je bil. Kaznivo dejanje je priznal in ga obžaloval, kar je kazensko sodišče upoštevalo tudi pri izrečeni kazenski sankciji (hišni zapor).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah N X/2014 z dne 2. 9. 2014 je bila predlagatelju ob pogojih iz 44. člena ZNP3 delno odvzeta poslovna sposobnost. Postopek za odvzem poslovne sposobnosti se je začel na podlagi prvega odstavka 495. člena ZKP4 v zvezi s tretjim odstavkom 45. člena ZNP.5 Predlagatelj je v stanju neprištevnosti storil kaznivo dejanje uboja, za kar mu je bil v okviru kazenskega postopka izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti je bilo ugotovljeno, da je zaradi zlorabe alkohola, psihoorganske spremenjenosti in simptomatske epilepsije6 osebnostno spremenjen, da so pri njem težje oškodovane globalne kognitivne funkcije (najbolj spomin in pozornost), da je lahko ob zlorabi alkohola (ponovno) agresiven, da je zaradi njegove bolezenske simptomatike prisotnost alkohola v njegovem organizmu nevarna in da zaradi zdravstvene prizadetosti potrebuje nego, zaradi psihičnih težav pa skrb in nadzor. Na podlagi presoje, da potrebuje skrb in nadzor, da ne bi prišlo do zlorabe alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, da njegova družba nanj ne bi imela negativnega vpliva in da bo redno jemal predpisana zdravila, se je omejitev poslovne sposobnosti nanašala na odločanje o bivališču/bivanju, jemanje predpisanih zdravil in druženje. Za skrbnika je bil imenovan A. A. (njegov oče), naloženo mu je bilo, da sina zastopa pri odločanju o bivališču/bivanju in zanj skrbi oziroma ga nadzoruje pri pravilnem jemanju predpisanih zdravil in pri tem, s kom se druži (kam gre, za koliko časa).

5. Predlagatelj meni, da so razlogi, zaradi katerih mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, prenehali. Njegov predlog (za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti) je treba presojati v luči spremenjene zakonodaje, ki ne pozna več instituta odvzema poslovne sposobnosti. Sodišče prve stopnje ga je pravilno obravnavalo kot predlog za prenehanje skrbništva. Skladno s prvim odstavkom 295. člena DZ7 se za zakonske učinke pravnomočnih sodnih odločb o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti (izdanih na podlagi ZNP, pred začetkom uporabe DZ) uporabljajo določbe DZ. Po 262. členu DZ sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Po DZ torej postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti.8 Skladno z 266. členom DZ skrbništvo nad osebo, ki je bila postavljena pod skrbništvo, preneha z odločbo sodišča, če so prenehali razlogi za skrbništvo. S sklepom o prenehanju skrbništva sodišče tudi razreši skrbnika (drugi odstavek 66. člena ZNP-1). V postopku za prenehanje skrbništva se smiselno uporabljajo določbe postopka o postavitvi pod skrbništvo, razen 59. in 64. člena tega zakona (tretji odstavek 66. člena ZNP-1).

6. Osrednje vprašanje postopka za prenehanje skrbništva je bilo, ali so razlogi, zaradi katerih je bila predlagatelju poslovna sposobnost delno odvzeta, prenehali, oziroma ali se je njegovo psihofizično stanje toliko izboljšalo, da je tudi na življenjskih področjih, na katerih je bil na podlagi sklepa z dne 2. 9. 2014 omejen, sam brez škode zase sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi. Sodišče prve stopnje je postopek izvedlo v skladu z določbami ZNP-1, med drugim je na naroku zaslišalo predlagatelja (61. člen ZNP-1) in izvedenki psihiatrične stroke C. C. naložilo, da predlagatelja pregleda (62. člen ZNP-1). S pomočjo izvedenke je nato ugotavljalo povezavo med predlagateljevim psihofizičnim stanjem in njegovo sposobnostjo skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Ob zaslišanju je predlagatelj povedal, da živi v isti hiši kot starši, vendar v drugem nadstropju, torej samostojno, da se preživlja sam, da nevrološka zdravila redno jemlje, da mu psihiatrične ambulante ni več treba obiskovati, da ne uživa alkohola in drog in da ob druženju s prijatelji želje po alkoholu ne čuti. Izvedenka je na podlagi pregleda predlagatelja in preučene medicinske dokumentacije ugotovila, da se pri predlagatelju psihoorganska spremenjenost izkazuje v obliki motenj v čustvovanju, mišljenju, kognitivnih funkcijah in vedenju, da je do svojega stanja povsem nekritičen, v svojem vedenju pa impulziven (nepremišljen), in da ni spremenil svojega socialnega okolja, zato je izpostavljen istim tveganjem. Predvidela je, da bodo v primeru konzumiranja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc njegove reakcije ponovno brez zavor, ter zavzela stališče, da predlagatelj še vedno potrebuje nadzor s strani druge osebe, ki bo uspela prepoznati dejavnike tveganja in zdrs v neustrezno vedenje. Ob zaslišanju je izvedenka dodatno izpostavila, da čeprav v dokumentaciji ni podatka o tem, da bi ponovno začel z uživanjem alkohola, predlagatelj nima uvida v dejstvo, da je vzpostavitev abstinence do psihoaktivnih snovi le prvi korak v fazi zdravljenja odvisnosti. Četudi trenutno abstinira od pitja alkohola, predlagatelj zaradi prisotnosti drugih dejavnikov ostaja impulziven in se ne zaveda posledic svojih hitrih odločitev. Popolnoma nekritičen je tudi do potrebe po ambulantni psihiatrični obravnavi. Izpodbijani sklep se opira tudi na listinske dokaze, iz katerih je med drugim razvidno, da se je predlagatelj po prenehanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, na podlagi ZDZdr9 do 30. 7. 2018 zdravil v nadzorovani obravnavi.

7. Iz zapisnika o naroku z dne 28. 1. 2020 izhaja, da se je sodišče prve stopnje po izvedbi naroka odločilo, da o predlogu še 6 mesecev ne bo odločalo in da bo za to obdobje pridobilo še zapisnike CSD o opravljenih razgovorih s skrbnikom. Napovedalo je, da bo po šest – mesečnem obdobju izvedlo še en narok in po potrebi izvedenki naložilo dodaten pregled predlagatelja. Kot izhaja iz 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, odločitev ni bila posledica dvoma v strokovno prepričljivost izvedenskega mnenja, temveč je sodišče prve stopnje želelo predlagatelju ponuditi dodatno možnost, da dokaže navedbe, s katerimi je utemeljeval svoj predlog. Po podatkih v spisu je sodišče prve stopnje po tem, ko je bilo s strani stečajne upraviteljice seznanjeno z okoliščino, da je bil zoper predlagatelja na podlagi njegovega predloga uveden postopek osebnega stečaja (postopek je bil po izdaji sklepa o odpustu obveznosti 1. 10. 2020 končan), o tem obvestilo CSD in ga pozvalo k podaji izjave o predlogu za vrnitev poslovne sposobnosti. CSD je sodišču prve stopnje 28. 10. 2020 posredoval zapisnike o opravljenih razgovorih s predlagateljevim skrbnikom, 30. 4. 2021 pa ga je še obvestil, da je predlagatelj v priporu, ker naj bi ponovno storil nasilno kaznivo dejanje (poskus uboja z nožem). Sodišče prve stopnje je pridobilo sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 000/2021 z dne 4. 5. 2021, katere vsebino je povzelo v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.10

8. Strinjati se je mogoče s pritožnikom, da je v izpodbijanem sklepu neutemeljeno problematizirana okoliščina, da sodišča prve stopnje ni obvestil o postopku osebnega stečaja. Glede na vsebino omejitev po sklepu o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, ki jih predlagatelj želi odpraviti (med njimi ni omejitev, ki se nanašajo na finančne in pravne posle), je namreč pravno nepomembno, kakšno je bilo njegovo ravnanje s financami. Iz enakega razloga je brez dokazne teže presoja, da sproženi postopek osebnega stečaja izkazuje predlagateljevo neskrbnost pri ravnanju s financami.11

9. S tem, ko namere o izvedbi še enega naroka ni realiziralo, sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih pravil. Na odločitev z naroka 28. 1. 2020 (da bo izvedlo še en narok) ni bilo vezano (tretji odstavek 298. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Glede na novo nastale okoliščine je pravilno presodilo, da izvedba še enega naroka ni potrebna. Bistveno je, da je (en) narok opravilo in na njem zaslišalo predlagatelja (prvi odstavek 8. člena in prvi odstavek 61. člena ZNP-1). Ker sodi obravnavani postopek med postopke, v katerih se zagotavlja varstvo koristi oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese,12 je imelo sodišče prve stopnje pooblastilo za ugotavljanje dejstev in izvedbo dokazov po uradni dolžnosti.13 Pritožbeni očitek, da predlagatelju ni bilo omogočeno, da se izjavi o sodbi kazenskega sodišča in o postopku osebnega stečaja, je neutemeljen iz dveh razlogov; prvič zato, ker je po naravi stvari jasno, da je bil predlagatelj seznanjen z vsebino kazenske sodbe in s postopkom osebnega stečaja, drugič pa zato, ker je nosilni (odločilni) dokaz, na katerem temelji izpodbijana odločitev, jasno, popolno in strokovno prepričljivo mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki ga pritožnik v pritožbi ne napada. Že v času izvedbe naroka 28. 1. 2020 je imelo sodišče prve stopnje dovolj dokaznega gradiva za zaključek, da razlogi, zaradi katerih je bila predlagatelju poslovna sposobnost delno odvzeta, še vedno obstajajo. V duhu skrbi za osebe pod posebnim varstvom je predlagatelju s šest – mesečno (oziroma dejansko daljšo) preložitvijo odločitve omogočilo, da dokaže nasprotno. Storitev novega kaznivega dejanja z elementi nasilja, pod (sicer blagim) vplivom alkohola, je okoliščina, ki je predlagatelju v dokaznem smislu v breme.

10. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelj v obremenilnih okoliščinah reagira nepremišljeno, da zaradi nespremenjenega zdravstvenega stanja ni zmožen realno oceniti svojih sposobnosti, zmožnosti, da se upre slabim vplivom, da do svojih ravnanj ostaja nekritičen (nekritičen ostaja tudi njegov odnos do alkohola, oziroma do nujnosti popolne abstinence), in da zaradi vsega navedenega še vedno potrebuje nadzor s strani osebe, ki bo pri njem lahko prepoznala dejavnike tveganja.

11. V okviru varstva koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1 pritožbeno sodišče pripominja, da je CSD v okviru svojih zakonskih pristojnosti (250., 251. člen DZ), dolžan spremljati, ali je glede na namen skrbništva sklep z dne 2. 9. 2014 še vedno ustrezen (učinkovit) varnostni mehanizem, ki varuje predlagatelja (in njegovo okolico) pred zanj (in za njegovo okolico) škodljivimi odločitvami in ravnanji in po potrebi predlagati ustrezno spremembo skrbniškega razmerja.

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev ni bilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS št. 16/2019 3 V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (44. člen Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami). 4 Pravnomočna odločba, s katero je izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti (492. in 494. člen), se pošlje sodišču, ki je pristojno odločiti o odvzemu poslovne sposobnosti (prvi odstavek 495. člena Zakona o kazenskem postopku, Ur. l. RS št. 63/1994, s spremembami in dopolnitvami). 5 Sodišče začne postopek po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost (tretji odstavek 45. člena ZNP). 6 Simptomatska epilepsija se je pri njem razvila po operaciji možganskega tumorja, ko je bil star 9 let. 7 Družinski zakonik, Ur. l. RS št. 15/2017, s spremembami 8 DZ je odpravil tog dvostopenjski sistem odločanja (v katerem je potrebo po skrbniku ugotovilo sodišče, nato pa je CSD postavil skrbnika). Osebi, ki je postavljena pod skrbništvo, sodišče zagotovi prav toliko skrbi, kot jo potrebuje, s tem pa ji omogoči, da ohrani določeno stopnjo avtonomije v vsakdanjem in pravnem življenju. 9 Zakon o duševnem zdravju, Ur. l. RS št. 77/2008, s spremembami 10 Predlagatelj je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki ga je storil s tem, ko je 4. 4. 2021 oškodovanca zabodel z nožem v predel trebuha in v zapestje leve roke, pri tem pa je bila njegova zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi psihoorganske motnje, labilnega čustvovanja, manipulativnosti in nezmožnosti obvladovanja lastnih reakcij v obremenjujočih situacijah bistveno zmanjšana. V času storitve kaznivega dejanja je bil blago vinjen. Izrečena mu je bila 9–mesečna zaporna kazen, ki se je izvrševala kot hišni zapor. Določen mu je bil tudi ukrep varstvenega nadzorstva, z navodilom, da se ambulantno psihiatrično zdravi ter da se zdravi odvisnosti oziroma škodljivega uživanja alkohola. 11 Sodišče prve stopnje je ocenilo, da postopek osebnega stečaja in kazenska obsodba dokazujeta pravilnost izvedenkinega mnenja, da predlagatelj še vedno zelo nekritično sprejema odločitve. 12 Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese (drugi odstavek 6. člena ZNP-1). 13 V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP-1).