Jedro

Razlastitveni postopek se lahko uvede pod pogojem, da je izkazana javna korist. Če gre, tako kot v tem primeru, za gradnjo objekta javne infrastrukture, je javna korist izkazana, če je objekt predviden v lokacijskem načrtu.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) v izreku pod točko 1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 5. 2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje z dne 31. 3. 2005. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ na predlog razlastitvenega upravičenca Republike Slovenije ugotovil, da je izkazana javna korist za razlastitev v odločbi navedenih tožnikovih nepremičnin, vpisanih v vl. št. ... k.o. S. Prvostopenjski upravni organ je tudi odločil, da se uvede postopek razlastitve navedenih nepremičnin, odredil zaznambo začetka razlastitvenega postopka ter odredil, da je do pravnomočnega zaključka razlastitvenega postopka prepovedan promet ali bistveno spreminjanje navedenih nepremičnin, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu ali z njegovim soglasjem tretji osebi. V izreku pod točko 2 pa je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 67. člena ZUS) ter določbe: 2. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, 2. in 13. člena Zakona o javnih cestah – ZJC, prvega odstavka in tretjega odstavka 93. člena, 99. člena, 100. člena in drugega odstavka 170. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1, tretjega odstavka 41. in 45. j člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN.

3. Zoper izpodbijano sodbo je tožnik vložil revizijo (prej pritožbo). Navaja, da kljub pavšalnim navajanjem, da je izkazan javni interes s tem, da se zgradi bencinski servis na njegovih nepremičninah, ta ni izkazan. Ima status kmeta, obdelovanje kmetijskega zemljišča pa je njegova osnovna dejavnost. Z izgradnjo bencinskega servisa na njegovem zemljišču, za katerega mu ponujajo nizko odkupno ceno, je poseženo v kvaliteto bivanja njega in njegove družine. Ne more pa se strinjati z razlastitvijo kmetijskega zemljišča s sklicevanjem na Uredbo, v kateri njegove nepremičnine, ki so predmet razlastitve, niso navedene.

4. Odgovori na revizijo (prej pritožbo) niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano (glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni pristojno presojati njegove pravilnosti), sodišče prve stopnje glede vprašanja izpolnjenosti pogojev za uvedbo postopka razlastitve pravilno uporabilo materialno pravo.

9. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja pravilno presojala odločitev prvostopenjskega upravnega organa na podlagi določb ZJC, ZUreP-1 ter Uredbe Vlade Republike Slovenije o lokacijskem načrtu za gradnjo enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na AC odseku Šmarje Sap – Višnja Gora (Ur. l. RS, št. 109/2002, v nadaljevanju Uredba). S tem, ko se je sodišče prve stopnje sklicevalo na drugi odstavek 67. člena ZUS, pa mu ni bilo treba navajati razlogov za odločitev, ker je sledilo utemeljitvi upravnega akta in je to v sodbi ugotovilo.

10. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZJC se za sestavni del javne ceste štejejo tudi zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor javne ceste pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti. Spremljajoče dejavnosti so po četrtem odstavku 2. člena ZJC dejavnosti, namenjene udeležencem v prometu, površine za opravljanje teh dejavnosti pa je treba med drugim predvideti v tehnični dokumentaciji za gradnjo ceste (27. člen ZJC). Vrsto in pogoje za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob avtocestah podrobneje ureja na podlagi ZJC izdana Uredba o določitvi najmanjše višine povračil in drugih pogojev za oddajo površin za izgradnjo objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti na in ob avtocestah ter hitrih cestah v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (Ur. l. RS, št. 68/2002). V 2. členu te Uredbe je določeno, da površine za spremljajoče dejavnosti na avtocestah obsegajo parkirne površine in površine za počitek in rekreacijo ter površine za izgradnjo objektov za opravljanje spremljajočih dejavnosti, glede na naravo oziroma vrste dejavnosti na njih pa se opredeljujejo med drugim kot bencinski servis (b točka). Po navedenem je torej bencinski servis spremljajoči objekt tipa 2. Glede na navedeno je torej izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, po katerem je razlastitev dopustna za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture.

11. Po določbi 100. člena ZUreP-1 upravni organ izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana, in odloči o uvedbi razlastitvenega postopka. Razlastitveni postopek se torej lahko uvede pod pogojem, da je izkazana javna korist. Če gre, tako kot v tem primeru, za gradnjo objekta javne infrastrukture, je javna korist izkazana, če je objekt predviden v lokacijskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). Ob ugotovitvi, da so obravnavana zemljišča v lasti revidenta zajeta v lokacijskem načrtu, sprejetem z Uredbo, in da je na njih predviden bencinski servis, je sodišče prve stopnje s tem, ko je kot podlago za uvedbo razlastitvenega postopka štelo lokacijski načrt, sprejet z Uredbo na podlagi ZUN, pravilno uporabilo materialno pravo. Veljavnost navedene Uredbe pa je bila izrecno podaljšana z določbo drugega odstavka 170. člena ZUreP-1, ki je že veljal v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa. Zato je bilo tudi po presoji Vrhovnega sodišča v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da obstaja (pravna domneva o obstoju) javna korist za razlastitev v obravnavani zadevi.

12. Kot izhaja iz odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije z dne 18. 5. 2004, ki je med predloženimi listinami, so se v postopku izvedbe sprememb v zemljiškem katastru zaradi odmere zemljišč za potrebe izgradnje enostranskega spremljajočega objekta tipa 2 na avtocestnem odseku Šmarje Sap – Višnja Gora v Uredbi navedene parcele ..., ... in ... k.o. S. preštevilčile v parcele, ki so navedene v odločbi prvostopenjskega upravnega organa. To pa po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni, da javni interes za razlastitev revidentovih zemljišč ni izkazan, saj gre v naravi za ista zemljišča, ki so bila le na novo parcelirana in zato preštevilčena. Zato revidentov ugovor, da njegove parcele v Uredbi niso izrecno navedene, ni utemeljen.

13. Kot sta pravilno navedla tožena stranka in sodišče prve stopnje, odkupna cena zemljišč ni predmet tega postopka, v katerem je bilo z odločbo prvostopenjskega organa odločeno, da se uvede postopek razlastitve spornih nepremičnin. Zato tega ugovora Vrhovno sodišče ni presojalo.

14. Glede na podano obrazložitev revidentovi ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča. 15. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

16. Ker revident z revizijo ni uspel, trpi sam svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).