Jedro

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je iz posredovanih bančnih izpisov jasno razvidno, da toženec ima prilive in sicer približno toliko, kot odlivov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da bo upoštevaje nizko vrednost zahtevane sodne takse (285,00 EUR) in toženčevo finančno ter premoženjsko stanje, toženec zmogel obročno plačilo sodne takse v višini 23,75 EUR mesečno in ta znesek ne bo ogrožal njegove dejavnosti.

Navedbe o domnevno negotovem položaju tožene stranke zaradi epidemije virusa COVID-19 so pavšalne in pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoje sodišča prve stopnje. Poleg tega iz bančnega izpisa izhaja, da je imel pritožnik denarne prilive tudi v času, ko je epidemija že trajala. Bolj podrobnih trditev in predloženih dokazov o vplivu epidemije na njegovo poslovanje pa v predlogu za oprostitev ni podal.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo (I. točka izreka) in predlogu tožene stranke za obročno plačilo sodne takse ugodilo in toženi stranki dovolilo plačati sodno takso v višini 285,00 EUR v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih, vsak v znesku 23,75 EUR (II. izreka sklepa), plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 660/2020 z dne 17. 11. 2020 je razveljavilo (III. izreka sklepa).

2. Zoper ta sklep se je zoper I. in II. točko zaradi napačne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka in napačno ugotovljenega dejanskega stanja pritožila tožena stranka in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in spremeni točko I. izpodbijanega sklepa tako, da njenemu predlogu za oprostitev sodne takse ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ko je navedlo, da ima 2.400,00 EUR opredmetenih osnovnih sredstev in da ni pojasnil, kaj ta sredstva predstavljajo. Pritožnik navaja, da to ne drži, saj je v svoji izjavi pojasnil, da je lastnik osebnega vozila Fiat ... v vrednosti 1.500,00 EUR, kar je tržna vrednost, v bilanci stanja je knjigovodsko ovrednotena na 2.400,00 EUR. To vozilo potrebuje, saj opravlja sejme po celi Sloveniji in Evropi. Z njegovo prodajo bi mu bilo onemogočeno kakršnokoli poslovanje in posledično osnovno preživetje, ki je že tako močno zaznamovano z dolgotrajno COVID-19 situacijo in odpovedjo sejemskih dejavnosti na evropskem tržišču. Glede na navedeno predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse.

5. Taksna oprostitev pravnih oseb je mogoča ob izpolnjevanju pogojev navedenih v tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).2 Sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1).

6. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člen ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva, iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

7. Slovenski računovodski standardi 2016 (v nadaljevanju SRS 2016) opredeljujejo sredstva kot v denarni merski enoti izražene stvari, pravice in denar, s katerimi premoženjskopravno razpolaga podjetje oz. organizacija (prim. SRS 2016 št. 20). Sredstva predstavljajo premoženje (v laičnem pomenu te besede), iz katerega je mogoče plačati sodno takso. Dobiček oz. izguba pa sta računovodska pojma, ki se nanašata na razliko med prihodki in odhodki. (Pri bilančnem dobičku gre za čisti dobiček tekočega leta in preteklih let po pokritju vseh izgub iz preteklih let, oz. gre v primeru, da so izgube večje za bilančno izgubo.) Tako kot v primeru dobička ni nujno, da gospodarski subjekt tudi dejansko razpolaga z likvidnimi sredstvi v višini dobička, tudi zgolj dejstvo izgube ne pomeni, da gospodarski subjekt (zadostnih) sredstev nima. Dejstvo, da so v letu 2019 toženčeve kratkoročne obveznosti presegale njegova kratkoročna sredstva, tako še ne pomeni, da sredstev za plačilo sodne takse nima, niti da jih ne more zagotoviti, še posebej upoštevaje nizko višino sodne takse in možnost obročnega odplačila.

8. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je iz posredovanih bančnih izpisov jasno razvidno, da toženec ima prilive in sicer približno toliko, kot odlivov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je upoštevaje nizko vrednost zahtevane sodne takse (285,00 EUR) in toženčevo finančno ter premoženjsko stanje, da bo toženec zmogel obročno plačilo sodne takse v višini 23,75 EUR mesečno in ta znesek ne bo ogrožal njegove dejavnosti. Pritožbeno sodišče je prepričano, da zaradi plačila zneska 23,75 EUR mesečno toženec ne bo primoran prodati osnovnega sredstva avtomobila, kot to izhaja iz pritožbenih razlogov. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je plačilo taksne obveznosti obveznost kot vsaka druga.1 Pritožbeno sodišče je prepričano, da z mesečnim zneskom sodne takse v višini 23,75 EUR toženčev dostop do sodišča ne bo ogrožen.2 Navedbe o domnevno negotovem položaju tožene stranke zaradi epidemije virusa COVID-19 so pavšalne in pri višjem sodišču ne vzbujajo dvoma v pravilnost presoja sodišča prve stopnje. Poleg tega iz bančnega izpisa izhaja, da je imel pritožnik denarne prilive tudi v času, ko je epidemija že trajala. Bolj podrobnih trditev in predloženih dokazov o vplivu epidemije na njegovo poslovanje pa v predlogu za oprostitev ni podal. 9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

10. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Npr. VSL Sklep I Cpg 717/2020. 2 Glej tudi VSL Sklep I Cpg 665/2020: če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.