Jedro

Dva spora sta identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).

Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa, ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke. Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).

V skladu s 1. odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v 3. odstavku 288. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor litispendence.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila druga toženka. Vztraja pri stališču, da gre za litispendenco, ker bo v vsakem primeru morebitna sodba, ki bo izdana pred Okrožnim sodiščem v Mariboru kakor tudi morebitna sodba v predmetni zadevi učinkovala le na pogodbeni stranki in ravno zato med tema (pogodbenima) strankama ne moreta o istem zahtevku hkrati potekati dve pravdi. Učinka obeh tožb sta identična. Če bi bila npr. že izdana sodba (pred Okrožnim sodiščem v Mariboru), katere izrek bi bil identičen zahtevku tožeče stranke, bi sodišče moralo zavreči predmetno tožbo, tudi če jo je vložila druga oseba. V predmetnem primeru gre torej za neposredno pravno učinkovanje posamezne sodbe na položaj tretje osebe. Bistveno je, da tožnica s svojo tožbo zasleduje javni interes in ne more doseči ničesar drugega kot pravni učinek ugotovitve ničnosti pogodbe med X. in Mestno občino Maribor. Gre tudi za istovetna tožbena zahtevka, ki sta utemeljena na isti dejanski in pravni podlagi. Res je, da tožnica v predmetnem postopku uveljavlja ničnost na podlagi določb ZPVPJN in da se druga toženka v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru nanje ne more neposredno sklicevati, vendar že splošna pravila ZJN-2 določajo identične prepovedi kot npr. 2. in 8. točka 44. člena ZPVPJN. Enaka je tudi dejstvena podlaga spora. Nazadnje pritožba še očita, da v ZPP ni podlage, da se s posebnim sklepom odloči o ugovoru litispendence, še manj, da se o tem odloči, ko še niso navedena vsa dejstva v enem ali drugem postopku. Sklep o neutemeljenosti ugovora se vzame v odločbo o glavni stvari in zoper njega ni posebne pritožbe. Lahko pride celo do situacije, da bi bila dejstvena podlaga v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, do konca prvega naroka za glavno obravnavo identična, vendar pa sodišče zaradi učinka res iudicata sklepa o zavrnitvi ugovora litispendence tožbe ne bi moglo več zavreči in bi se v dveh različnih postopkih vodila dva spora z identično dejansko in pravno podlago.

Pritožba ni utemeljena.

V tem sporu je tožnica kot zagovornica javnega interesa na podlagi določb Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju ZPVPJN) zoper toženki vložila tožbo na ugotovitev ničnosti (njune) pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta Nadgradnja in avtomatizacija cestnega prometa v MOM z dne 12. 1. 2012, ničnosti aneksov z dne 26. 1. 2012 in 12. 10. 2012 ter ničnosti Odstopa od pogodbe o izvajanju javno-zasebnega partnerstva z dne 18. 3. 2013, ki ga je podala prva toženka. Tožbo z enakim zahtevkom je druga toženka vložila proti prvi toženki pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Druga toženka trdi, da ji je bila ta tožba vročena prej kot predmetna in da gre za litispendenco.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo ter, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče morda med istimi strankami druga pravda o istem zahtevku. (tretji in četrti odstavek 189. člena ZPP). Dva spora sta po ustaljeni sodni praksi identična, če sta podani subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost (v obeh pravdah sta istovetna tožbena zahtevka).

Ni dvoma, da že prvi pogoj za obstoj zatrjevane litispendence ni podan, ker spor opr. št. I Pg 359/2014 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru teče le med tu toženima strankama in tožnica ni stranka omenjenega postopka. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, ne gre niti za primer, ko bi litispendenca učinkovala tudi proti tretji osebi, to pa je takrat, ko bi tudi pravnomočna sodba učinkovala proti tretji osebi. Tožnica v obravnavanem sporu nastopa kot zagovornica javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZPVPJN), ki ni nujno identičen interesom subjektov, ki v postopkih javnega naročanja sodelujejo kot naročniki oziroma kasneje pogodbene stranke.(1) Kot zagovornica javnega interesa ima samostojno aktivno procesno legitimacijo na podlagi 42. člena ZPVPJN in s toženkama ni v takem materialno pravnem razmerju, da bi odločitev v sporu, ki teče med toženkama, lahko neposredno vplivala na njen pravni položaj (kot npr. pri potencialnih enotnih sospornikih, pravnih naslednikih ipd.).(2) Odločitev sodišča prve stopnje je že iz navedenih razlogov pravilna, zato se pritožbeno sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb glede istovetnosti tožbenih zahtevkov.

Odgovoriti pa je treba na pritožbeni očitek kršitve določb 288. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ko je s posebnim sklepom odločilo o ugovoru litispendence. Zmotno je stališče pritožbe, da določbe ZPP ne dajejo podlage za to, da se o ugovoru litispendence odloči s posebnim sklepom in da se sklep o neutemeljenosti ugovora listispendence lahko vzame le v odločbo o glavni stvari in zoper njega ni posebne pritožbe. V skladu s prvim odstavkom 288. člena ZPP sodišče odloči ali bo procesne ugovore (tudi ugovor litispendence) obravnavalo ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Sodišče prve stopnje se je očitno odločilo, da bo ugovor litsipendence obravnavalo ločeno od glavne stvari, ugotovilo, da ni utemeljen in o tem odločilo s posebnim sklepom. Glede na to, da je z obravnavo glavne stvari tudi počakalo do pravnomočnosti sklepa, je imelo za svoje postopanje podlago v tretjem odstavku 288. člena ZPP.

Zaradi navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo druge toženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.

(1) Tako npr. sklep VSRS III Ips 85/2014 z dne 9. 12. 2014, kjer se sicer sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem litispendence, ampak z aktivno legitimacijo Republike Slovenije.

(2) Prim. A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 222.