Jedro

Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X, pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek N 361/2009 do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani II N 405/2015. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1). Izpostavlja napačnost ugotovitve, da naj bi predlog po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju: ZVEtL) vložila predlagateljica. Vložil ga je prvi nasprotni udeleženec, in to z namenom preprečitve postopka delitve. Meni, da je nasprotni udeleženec glede dejstva, zaradi katerega je sodišče postopek prekinilo, prekludiran, saj teh dejstev ni uveljavljal do prvega naroka. Poudarja, da prekluzija velja tudi v nepravdnih postopkih, zato je bil z izpodbijanim sklepom kršen 286. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Poleg tega je bilo kršeno določilo 8. člena ZNP oziroma 206. člena ZPP. Ne gre za predhodno vprašanje, od katerega bi bil odvisen postopek delitve, temveč za dejstvo, ki ga je treba rešiti v samem postopku delitve in spada v sklop vprašanj obsega delitve. Etažiranje oziroma razdelitev solastnine na etaže, obseg funkcionalnega zemljišča in delitev zemljišča so običajna vprašanja delitve solastnine. Nobene ovire ni, da se o teh vprašanjih ne bi moglo odločati znotraj postopka delitve. Prekinitev postopka bi pomenila tudi neekonomičnost in nesmotrnost. Sodišče je na ta načela vezano, zato odločitev o prekinitvi ni stvar proste presoje. Opozarja na izvedeniško mnenje izvedenca A. B., iz katerega izhaja, da ni nobenih ovir za delitev, oziroma da površina parc. št. 5, k. o. X zadošča za uporabo stavbe. Poleg kršitev načela ekonomičnosti in smotrnosti bi bila s prekinitvijo kršena tudi pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, saj delitev teče že šest let. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso podali odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvega sodišča o prekinitvi nepravdnega postopka zaradi delitve solastne stvari je pravilna. Ker je nasprotni udeleženec - v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pomotoma navedena kot vlagateljica predlagateljica, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva - vložil tudi predlog za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi št. 1, k. o. X; pri tem pa zatrjeval, da k stavbi sodi tudi (del) nepremičnine s parc. št. 6, k. o. X kot pripadajoče zemljišče, slednja nepremičnina v tem postopku ne more biti predmet delitve. V primeru, da predstavlja parc. št. 6, k. o. X pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X bi bilo njeno lastninsko stanje drugačno od zemljiškoknjižnega, obenem pa bi to predstavljalo oviro za delitev, skladno z določbami Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ), kot pravilno razloguje prvo sodišče. Pred nadaljevanjem postopka delitve solastnega premoženja je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja (del) parc. št. 6, k. o. X pripadajoče zemljišče k stavbi št. 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X. 6. Pritožbena teza o prekludiranosti prvega nasprotnega udeleženca glede dejstva, zaradi katerega je sodišče postopek prekinilo, je zmotna. Tožnica se sklicuje na odločbi II Ips 90/2012 in I Cp 1035/2012, ki pa za konkretni primer nista uporabljivi. Zadeva II Ips 90/2012 se nanaša na postopek razlastitve, medtem ko zadeva I Cp 1035/2012 sicer res obravnava postopek delitve stvari v solastnini, vendar v povezavi z nedopustnimi pritožbenimi novotami. V obravnavani zadevi pa gre za povsem drugačno situacijo, saj je nasprotni udeleženec tekom postopka vložil predlog za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Iz trditvene podlage izhaja, da je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003, ko je bila v SPZ uveljavljena nova sistemska stvarnopravna ureditev. Procesno gradivo v obravnavani zadevi ter trditvena podlaga v predlogu nasprotnega udeleženca nakazujejo, da gre v primeru stanovanjske stavbe št. 1, stoječe na parc. št. 5, k. o. X za navidezno solastnino oziroma za t. i. dejansko etažno lastnino, ki je ni mogoče obravnavati po pravilih o solastnini. ZVEtL zagotavlja sistemske možnosti za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem pri stavbah z več posameznimi deli in je namenjen urejanju zemljiškoknjižnega stanja v primerih, ko gre za dejansko etažno lastnino, ki je v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnina. V skladu z dualističnim konceptom etažne lastnine je lastninska pravica posameznega dela stavbe neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih (četrti odstavek 105. člena SPZ) ali skupno lastnino na skupnih delih, ki služijo večstanovanjskim stavbam (23. člen SZ-1). Solastninski pravici ali skupni lastnini se posamezni etažni lastniki ne morejo odpovedati, saj so pravice ter obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih neločljivo povezane z njihovo izključno lastninsko pravico na posameznem delu stavbe. Solastninska pravica etažnih lastnikov na skupnih delih je podrejena lastninski pravici na posameznem delu stavbe in je z njo neločljivo povezana (četrti odstavek 105. člena SPZ). Ker je solastnina vseh etažnih lastnikov na skupnih delih in na pripadajočem zemljišču neločljivo povezana z lastnino posameznega dela nepremičnine, po določbi petega odstavka 105. člena SPZ etažni lastniki ne morejo zahtevati njene delitve.

7. Funkcionalno oz. pripadajoče zemljišče sodi k stavbi. Z njo tvori neločljivo celoto, ni v samostojnem pravnem prometu in po svoji naravi ter vsebini ne more biti predmet delitve, zato je pravilno stališče prvega sodišča, ki je postopek delitve solastnega premoženja prekinilo, preden se ne ugotovi, ali predstavlja parc. št. 6, k. o. X pripadajoče zemljišče k stavbi 1, k. o. X, stoječi na nepremičnini parc. št. 5, k. o. X. Dodaten argument za takšno odločitev nenazadnje izhaja tudi iz pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 3293/2012 z dne 23. 5. 2013, ki je podalo pritrdilen odgovor na prejšnje vprašanje, sicer z veljavo le v prej navedenem postopku.

8. Pritožbena zatrjevanja o neekonomičnosti in nesmotrnosti ter kršitvi pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, ob upoštevanju dejstva, da je nasprotni udeleženec vložil predlog, ki bo lahko celostno uredil razmerja med pravdnimi strankami, tako ne morejo imeti želene teže. 9. Pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče - v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP