Jedro

Odločilna vrednost spornega predmeta, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če nastane vprašanje o stvarni pristojnosti (ali pravici do revizije) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glede stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. Zato tudi sprememba stvarne pristojnosti sodišča ni več mogoča.

Izrek

Za sojenje v tej pravdni zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

S pravnomočnim sklepom z dne 9.11.1999, opr. št. IV P 458/98 se je Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v tej pravdni zadevi. Okrajno sodišče v Ljubljani je zato zadevo odstopilo stvarno pristojnemu sodišču Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je Okrajno sodišče v Ljubljani svojo odločitev sprejelo v nasprotju z 2. in 3. odst. 44. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99). V obravnavanem primeru je namreč tožeča stranka določila vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe dne 15.5.1991 v višini 50.000,00 SIT. Dne 12.2.1992 je bil razpisan in opravljen prvi narok za glavno obravnavo, na katerem sta se pravdni stranki tudi opredeljevali glede sporne zadeve, kar sta storili še na štirih kasnejših narokih. Okrajno sodišče v Ljubljani pa je nato na petem naroku za glavno obravnavo dopustilo spremembo vrednosti spornega predmeta ter se v nasprotju z zgoraj navedenimi zakonitimi določili izreklo za stvarno nepristojno.

Za sojenje v tej pravdni zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Pravilna je ugotovitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je bila v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ob vložitvi tožbe označena z zneskom 50.000,00 takratnih din ter da ta vrednost na kasnejših narokih (12.2.1992, 25.3.1992, 29.3.1994, 11.4.1995) na katerih je prišlo tudi do obravnavanja o glavni stvari, ni bila spremenjena, pač pa šele na glavni obravnavi dne 9.11.1999, na kateri sta pravdni stranki popravili vrednost spornega predmeta od zneska 50.000,00 SIT na znesek 3,000.000,00 SIT. Po 2. odst. 44. čl. ZPP je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta tista, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Sodišče pa sme to vrednost preizkusiti, če meni, da je ta očitno previsoka ali prenizka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije, vendar sme sodišče to storiti na hiter in primeren način najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari. Kasneje so stranke in sodišče vezani na navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Ljubljani sprejelo večjo vrednost spornega predmeta na petem naroku za glavno obravnavo (pri čemer je že na prejšnjih narokih prišlo do obravnavanja glavne stvari), torej potem, ko se je postopek že začel z obravnavanjam o glavni stvari. Slednje pa glede na zgoraj navedeno ni več mogoče, zaradi česar je bilo treba odločiti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.