Jedro

V konkretnem pravnomočnem sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 dolžniku sicer ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v znesku 10.032,91 EUR (ki je navedena v Seznamu neplačanih priznanih terjatev pod zaporedno številko 10), kar pa je bilo sanirano s sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje dolžniku določilo rok 15 dni za plačilo navedenega zneska upniku. S tem je bilo popravljeno dejstvo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 prvotno ni bil izvršljiv. Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi z dne 18. 11. 2024 je namreč sodišče prve stopnje dolžniku omogočilo, da v 15 dneh sam izpolni dolgovano obveznost, za primer, da tega v postavljenem roku ne bi storil, pa je hkrati tudi (pogojno) dovolilo izvršbo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da upnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

2.Dolžnik je vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da sklep o izvršbi izpodbija v celoti, saj terjatev upnika ne obstaja. Celotni dolg, ki izhaja iz sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 940/2014 z dne 16. 10. 2015, je plačal prvotnemu upniku (tj. Banka A.). Dolg je dolžnik v celoti plačal, še preden je bil obveščen o tem, da je bila terjatev prenesena na B. Zato dolžnik ponovno posreduje ugovor na izvršbo, za katerega meni, da s strani sodišča ni bil ustrezno obravnavan, saj ni bil v ničemer argumentirano zavrnjen. Na kakšen način naj bi upnik pridobil terjatev (ki ne obstaja več), upnik ni izkazal. Upnik ni priložil pogodbe (ali drugega dokaza), na podlagi katere bi pridobil terjatev od Banke A. Tudi, če bi taka pogodba obstajala, ni relevantna, saj je dolžnik po izdaji sodbe VP 940/2014 z dne 16. 10. 2015 celoten dolg plačal. Pogodba, na podlagi katere naj bi upnik pridobil terjatev, dolžniku ni bila nikoli vročena. Zato se o njej ni mogel nikoli izjaviti v postopku. To pomeni, da je podana asbolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Terjatev ni bila nikoli prenesena na upnika. Niti ni mogla biti prenesena, saj jo je dolžnik plačal v celoti, še preden je bil obveščen, da naj bi terjatev pridobil upnik B. S tem je bila dolžniku kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave RS.

Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 940/2014 z dne 16. 10. 2015 ni izvršljiva. Na navedeni sodbi ni potrdila o izvršljivosti odločbe. Iz tega razloga terjatve iz navedene sodbe ni mogoče navesti v Seznam neplačanih terjatev. Navedba v Seznamu neplačanih terjatev z dne 29. 4. 2020 je zato nezakonita.

Nadalje dolžnik podaja ugovor iz 3. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) v zvezi s sklepom o končanju postopka osebnega stečaja St 000 z dne 30. 6. 2020, ker navedeni sklep ni pravnomočen in ni izvršljiv. Na sklepu St 000 z dne 30. 6. 2020, ki ga je dolžnik prejel, ni potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. To pomeni, da sklep ni pravnomočen in izvršljiv, zato ne more biti podlaga za izvršbo.

Poleg tega na sklepu St 000/2015 z dne 30. 6. 2020 ni naveden paricijski rok, zato sklep St 000/2015 z dne 30. 6. 2020 ni izvršljiv. Na le-tem bi moralo sodišče navesti paricijski rok, česar pa ni storilo. To pomeni, da ne more biti podlaga za izvršbo. Sklep o izvršbi, zoper katerega dolžnik vlaga ugovor, je zato nezakonit.

Tudi če bi terjatev obstajala (pa ne obstaja) dolžnik nima nobenega premoženja, s katerim bi lahko poplačal dolg. Nima nobenih nepremičnin niti premičnin. Ima zgolj najnujnejše osebne predmete za vsakdanjo rabo. Nima avtomobila ali kakršnekoli vrednejše premičnine. Ima mesečni prihodek (pokojnino), ki je nižji od 75 % minimalne plače. Zato se komaj prebija iz meseca v mesec. Star je 76 let, slabega zdravstvenega stanja. Poleg tega mu grozi izguba bivališča, saj stanuje v tuji nepremičnini, ki je prav tako predmet izvršbe. Nima žene, potomcev ali bližnjih sorodnikov, ki bi mu lahko pomagali. Glede na navedene okoliščine bo najverjetneje postal tudi brezdomec. Živi v majhni sobi z najnujnejšim pohištvom.

Glede na vse navedeno dolžnik predlaga, da sodišče postavi postopek ustavi.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (I. točka izreka) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

6.V obravnavani zadevi je podlaga s sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024 dovoljeni izvršbi pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s Seznamom neplačanih priznanih terjatev z dne 29. 4. 2020, kar je listina, ki po četrtem odstavku 396. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) predstavlja izvršilni naslov za izvršbo neplačanih priznanih terjatev iz postopka stečaja. V konkretnem pravnomočnem sklepu o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 dolžniku sicer ni bil določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti v znesku 10.032,91 EUR (ki je navedena v Seznamu neplačanih priznanih terjatev pod zaporedno številko 10), kar pa je bilo sanirano z že omenjenim sklepom o izvršbi I 1991/2023 z dne 18. 11. 2024, v katerem je sodišče prve stopnje dolžniku določilo rok 15 dni za plačilo navedenega zneska upniku. S tem je bilo popravljeno dejstvo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 prvotno ni bil izvršljiv (prim. 3. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). Z določitvijo paricijskega roka v sklepu o izvršbi z dne 18. 11. 2024 je namreč sodišče prve stopnje dolžniku omogočilo, da v 15 dneh sam izpolni dolgovano obveznost, za primer, da tega v postavljenem roku ne bi storil, pa je hkrati tudi (pogojno) dovolilo izvršbo. Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja St 000 z dne 30. 6. 2020 ni paricijskega roka, zato ni utemeljeno.

7.Prav tako pritožbi ni mogoče slediti v delu, v katerem dolžnik uveljavlja, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 30. 6. 2020 ni pravnomočen in izvršljiv, češ da ni opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče v izpodbijanem sklepu, je upnik pravnomočnost sklepa St 000 dokazal s predložitvijo Popisa spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 z dne 31. 7. 2020, v katerem je pod zaporedno številko 184 navedeno, da je navedeni sklep postal pravnomočen 16. 7. 2020. Sicer pa gre za dejstvo, ki je tudi javno dostopno na portalu AJPES, vpisnik eINSOLV, kot prav tako izhaja že iz izpodbijanega sklepa.

8.Dalje dolžnik ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem, da upnik ni aktivno legitimiran v predmetnem izvršilnem postopku, češ da ni izkazal, na kakšen način naj bi terjatev pridobil od prvotnega upnika Banke A. Izvršilno sodišče je namreč skladno z načelom formalne legalitete strogo vezano na izvršilni naslov, tako glede terjatve, ki naj se izvrši, kot tudi v subjektivnem smislu. V sklepu o končanju postopka osebnega stečaja St 000 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s seznamom neplačanih priznanih terjatev z dne 29. 4. 2020 je kot upnik naveden B. (zaporedna številka 10 v seznamu), v korist katerega je bila s sklepom o izvršbi z dne 18. 11. 2024 tudi dovoljena izvršba. Upoštevaje strogo vezanost na izvršilni naslov zato dolžnik ne more uspeti z ugovorom, da ni izkazan prehod uveljavljane terjatve od Banke A. na B., torej na upnika iz izvršilnega naslova in iz sklepa o izvršbi. Pritožbeni očitki o kršitvi pravice do izjave, češ da se dolžnik ni mogel izjaviti o prenosu terjatve, so tako v predmetnem izvršilnem postopku nerelevantni.

9.Prav tako dolžnik izpodbijanega sklepa ne ovrže s pritožbeno trditvijo, da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani V P 940/2014 z dne 16. 10. 2015 ni izvršljiva. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, navedena sodba ni izvršilni naslov v obravnavani zadevi in je že iz tega razloga takšen ugovor neutemeljen. Izvršilni naslov v tej zadevi je pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani 000 z dne 30. 6. 2020 v zvezi s Seznamom neplačanih priznanih terjatev z dne 29. 4. 2020. Poleg tega pa iz navedene sodbe V P 940/2014 z dne 16. 10. 2015, ki jo je upnik predložil, izhaja, da je opremljena s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti.

10.Dolžnik v pritožbi še vztraja, da je po izdaji sodbe V P 940/2014 z dne 16. 10. 2015 dolg v celoti plačal (in sicer prvotnemu upniku Banki A.), sklicuje pa se tudi na svoje slabo premoženjsko in zdravstveno stanje ter starost. V delu uveljavljanega poplačila obveznosti je pritožba, tako kot je bil že ugovor, povsem pavšalna. Skladno z zahtevo po obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 53. člena ZIZ) bi moral dolžnik konkretno zatrjevati (zneski, datumi plačil) in dokazati, kdaj naj bi plačal uveljavljano terjatev. S tem v zvezi višje sodišče še dodaja, da bi bila upoštevaje časovne meje pravnomočnosti izvršilnega naslova in načelo formalne legalitete v tem izvršilnem postopku upoštevna le plačila, opravljena po izdaji izvršilnega naslova, to je pravnomočnega sklepa o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2015 z dne 30. 6. 2020 (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

11.Končno je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da slabo premoženjsko in zdravstveno stanje dolžnika ter njegova starost niso pravno upoštevni razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. prvi odstavek 55. člena ZIZ). Če se bo izkazalo, da prisilno poplačilo upnika zaradi pomanjkanja dolžnikovega premoženja ni mogoče, bo izvršba ustavljena. Višje sodišče sicer razume stisko dolžnika, ki je starejša oseba z zdravstvenimi težavami, vendar pa, kot rečeno, navedeno ni razlog, zaradi katerega bi bila predmetna izvršba nedopustna. Je pa po določilih ZIZ možno, da se predmetna izvršba na predlog upnika odloži (glej 72. člen ZIZ), če bi se stranki uspeli dogovoriti za morebiten odlog ali obročno plačilo obveznosti.

12.Po povedanem uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep je pravilen in tudi ustrezno obrazložen ter ga je kot takega mogoče preizkusiti. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih moral povrniti dolžnik (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 396, 396/4 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 21, 21/1, 21/2, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-3, 55/1-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.