Jedro

V obravnavanem primeru je tožena stranka presodila, da tožnica vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, na podlagi odgovora tožnici postavljene odvetnice, ki k odgovoru ni priložila zapisnika o ugotovitvah, iz katerega bi bili jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči tožnici v predmetnem postopku in da sama ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo vložila tožnica sama.

Samo dejstvo, da postavljena odvetnica toženi stranki ni posredovala zadevnega zapisnika, še ne omogoča ocene, kot jo je naredila tožena stranka, da zaradi tega tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je tožnica pritožbo zoper navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju vložila sama, saj tožnica v tem sklepu ni bila poučena o tem, da rok za vložitev pritožbe (zaradi Odredbe Predsednika VS) ne teče. Tožena stranka bi morala sama, glede na dejstva in okoliščine o zadevi, kot jih je navedla tožnica v vlogi, presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči, to je, ali ima tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku verjetni izgled za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 898/2020 z dne 4. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. I K 52623/2019 z dne 11. 12. 2020. 2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 28. 12. 2020 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za „Vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju I K 52623/2019 z dne 11. 12. 2020* priloga in kot navedbo želene vrste oblike in obsega brezplačne pravne pomoči navedla „Pravno svetovanje, pregled dokumentacije, vložitev pritožbe v roku (rok 15 dni – 7. 1. 2021)“. Tožnici je bila v prvi fazi z odločbo Bpp 898/2020 z dne 7. 1. 2021 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč od 29. 12. 2020 dalje v obliki pravnega svetovanja v zvezi s smotrnostjo vložitve pritožbe zoper zgoraj navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju in možnostjo uspeha v sodnem postopku, pri čemer ji je bila brezplačna pravna pomoč omejena na eno uro pravnega svetovanja, razen če za daljše trajanje obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti zapletenost in obsežnost zadeve. O morebitnem nadaljnjem pravnem svetovanju in zastopanju pred sodiščem pa je bilo odločeno, da bo po nasvetu in priporočilu odvetnice odločeno, ko bodo razjasnjeni verjetni izgledi za uspeh prosilke v tem postopku in zato je morala postavljena odvetnica v roku 5 dni po opravljenem pravnem svetovanju toženi stranki posredovati zapisnik o ugotovitvah, iz katerega bodo razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči v obravnavanem postopku. Izvajalka brezplačne pravne pomoči je dne 19. 1. 2021 opravila pravno svetovanje in izpolnjeno napotnico, brez zapisnika o ugotovitvah, posredovala toženi stranki. Zato jo je slednja pozvala, da posreduje še zapisnik, iz katerega bodo jasno razvidni verjetni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči v tem postopku. Odvetnica je dne 28. 1. 2021 toženi stranki posredovala odgovor, v katerem navaja, da v predmetni zadevi ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju vložila stranka sama. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in ugotavlja, da, glede na navedeno, tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP in zato je bilo treba njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrniti.

3. Tožnica zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo, v kateri navaja, da je šele 13. 1. 2021 prejela odločbo Okrožnega sodišča v Kranju z dne 7. 1. 2021, tako da je bila pahnjena v situacijo, ko ji je bila nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva in zato meni, da je nedopustno, da njena prošnja ni utemeljena in da ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je pri odločanju v izpodbijanem sklepu postopala na podlagi druge alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP in tožnici najprej dodelila BPP za pravno svetovanje, nato pa v nadaljevanju izdala fazno odločbo, s katero je bilo odvetnici naloženo, da prouči, ali je vložitev tožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju smotrna. Naloženo ji je bilo, da mora toženi stranki, v roku petih dni po opravljenem pravnem svetovanju, posredovati zapisnik z ugotovitvami, iz katerega bodo jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike BPP v tem postopku. Izvajalka BPP je opravila pravno svetovanje in o tem izpolnjeno napotnico posredovala toženi stranki, brez zapisnika o ugotovitvah, zato jo je organ pozval, da posreduje še zapisnik. V odgovoru je sporočila, da v zadevi I K 52623/19 ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo vložila tožnica sama. V odgovoru odvetnica ni navedla ugotovitev, da so verjetni razlogi za uspeh tožeče stranke v navedenem kazenskem postopku in ni sporočila razlogov za nadaljnjo BPP ter ni navedla, da bi bila vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju smotrna. Nato se tožena stranka sklicuje na 24. člen ZBPP ter ugotavlja, da tožnica ne vsebuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP. Pojasnjuje tudi, da je tožnica prejela prvo odločbo BPP 898/2020 Okrožnega sodišča v Kranju dne 23. 12. 2020 in da v tej zadevi, skladno z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 z dne 13. 11. 2020, procesni roki niso tekli, ker gre za nenujno zadevo. Procesni roki v zadevi so začeli teči prvi dan po javno objavljenem preklicu Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS in se je rok za vložitev pritožbe iztekel 15. 2. 2021, to je že po izdaji izpodbijanega sklepa z dne 4. 2. 2021. V kolikor bi po opravljenem svetovanju iz pisnega mnenja odvetnice izhajalo, da ima tožnica v postopku verjetne izglede za uspeh, bi ji bila z novo odločbo dodeljena BPP od 29. 12. 2020 dalje za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep. Sicer pa so tožničine navedbe v tožbi splošne, neutemeljene in nerelevantne in v ničemer ne izpodbijajo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi dodatno pojasnjuje, da je nedopustno, da lahko organ za BPP vložitev morebitne pritožbe v roku pogojuje s tem, da odvetnica po opravljenem svetovanju oceni, ali je nadaljnja BPP smiselna oziroma ali ima tožnica verjetne izglede za uspeh. Ker v pritožbenem roku ni prejela odgovora od organa za BPP, je bila primorana v pritožbenem roku sama vložiti laično pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju. Vztraja pri navedbah v tožbi zoper nedopustni sklep Okrožnega sodišča v Kranju.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločitev tožene stranke, da se prošnja tožnice za brezplačno pravno pomoč v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnice v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju zavrne. Tožena stranka je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila, ker je ocenila, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija po 24. členu ZBPP.

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Kdaj je zadeva očitno nerazumna, pa določa tretji odstavek 24. člena ZBPP.

9. V obravnavanem primeru je tožena stranka presodila, da tožnica vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, na podlagi odgovora tožnici postavljene odvetnice, ki k odgovoru ni priložila zapisnika o ugotovitvah, iz katerega bi bili jasno razvidni utemeljeni razlogi za odobritev nadaljnje oblike brezplačne pravne pomoči tožnici v predmetnem postopku in da sama ni vložila pritožbe v zastopstvu tožnice, temveč je pritožbo vložila tožnica sama.

10. Po presoji sodišča odločitev tožene stranke ni pravilna. Samo dejstvo, da postavljena odvetnica toženi stranki ni posredovala zadevnega zapisnika, še ne omogoča ocene, kot jo je naredila tožena stranka, da zaradi tega tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP. Tega tudi ne omogoča dejstvo, da je tožnica pritožbo zoper navedeni sklep Okrajnega sodišča v Kranju vložila sama, saj tožnica v tem sklepu ni bila poučena o tem, da rok za vložitev pritožbe (zaradi Odredbe Predsednika VS) ne teče. O (ne)teku procesnih rokov tožnica tudi tudi ni bila poučena v odločbi o dodelitvi izredne brezplačne pravne pomoči BPP 898/2020 z dne 7. 1. 2021, niti ne v izpodbijanem sklepu. To pomeni, da tožena stranka ni imela podlage, da tožničino prošnjo zaradi neizpolnjevanja vsebinskega kriterija iz 24. člena ZBPP zavrne. To nadalje pomeni, da bi morala tožena stranka sama, glede na dejstva in okoliščine o zadevi, kot jih je navedla tožnica v vlogi, presoditi utemeljenost dodelitve brezplačne pravne pomoči, to je, ali ima tožnica s pritožbo v pritožbenem postopku verjetni izgled za uspeh.

11. Glede na navedeno je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo (24. člen ZBPP) zmotno uporabljeno. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).