22. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude javnega zavoda Lekarna Ajdovščina, Ajdovščina, in drugih, ki jih zastopa Bojana Ozimek, odvetnica v Ljubljani, na seji 22. marca 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 22. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 70/05 – ur. p. b) in za začetek postopka za oceno zakonitosti 4., 5., 6., 7. ter 11. člena Uredbe o dodatni delovni uspešnosti v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 23/04 in 71/04) in prvega ter tretjega odstavka 8. člena in 9. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06 in 77/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnice v tej zadevi so lekarne, ki izpodbijajo predpise o plačah javnih uslužbencev oziroma direktorjev lekarn. Prvemu in tretjemu odstavku 22. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) očitajo neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker predpisujeta omejitve v zvezi z izplačilom delovne uspešnosti oziroma dodatne delovne uspešnosti tudi za zaposlene pri uporabnikih proračuna, ki pridobivajo del sredstev s prodajo blaga ali storitev na trgu. ZSPJS očitajo neskladje z navedeno ustavno določbo tudi zato, ker po njihovem mnenju sploh ne ureja dodatne delovne uspešnosti direktorjev. Uredbi o dodatni delovni uspešnosti in Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju očitajo, da presegata zakonska pooblastila iz ZSPJS.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Izpodbijane določbe s tem, ko omejujejo višino plače iz naslova delovne uspešnosti oziroma določajo nižjo višino dodatka za delovno dobo direktorjev, neposredno urejajo le pravni položaj delavcev, za pobudnice pa so načeloma "ugodne". Pravni interes za presojo takšnih določb bi bilo zato praviloma mogoče priznati le delavcem, delodajalcem pa le izjemoma (za takšen primer je šlo npr. v zadevi št. U-I-134/96 (odločba z dne 23. 9. 1999, Uradni list RS, št. 86/99 in OdlUS VIII, 212), ko so pobudnice zatrjevale, da je Računsko sodišče na podlagi neustavnih določb ugotovilo nezakonitosti v zvezi z izplačevanjem plač pri pobudnicah). Pobudnice niso izkazale, da bi bile posebne okoliščine, na podlagi katerih bi jim bilo izjemoma mogoče priznati pravni interes za izpodbijanje predpisov, podane tudi v tej zadevi. Zato je Ustavno sodišče njihovo pobudo zavrglo.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnica Modrijan in sodnik Ribičič.

Predsednik

dr. Janez Čebulj