Jedro

Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20. 12. 2016 in 30. 8. 2016 (I. točka izreka), tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 50 % in poškodbe izven dela 50 %, od 16. 12. 2016 dalje (II. točka izreka), zavrnilo pa tožbeni zahtevek glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela se pritožuje tožnik. Meni, da bi moral biti razvrščen v II. kategorijo invalidnosti. V to kategorijo se razvrščajo zavarovanci, katerih delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50 % ali več. Njegova delovna zmožnost je zmanjšana za več kot 50 % in ne za manj kot 50 %. Že zaradi posledic samo bolezni bi moral biti razvrščen v II. kategorijo invalidnosti in prav tako samo zaradi poškodbe izven dela, saj vsaka zase znašata po 50 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 20. 12. 2016, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper odločbo z dne 30. 8. 2016. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena zahteva tožnika za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). V skladu s 63. členom ZPIZ-2 je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se razvršča v III. kategorije in sicer v I. kategorijo se razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. V II. kategorijo se razvrsti zavarovanec, katerega delovna zmožnost za svoj poklic je zmanjšana za 50 % ali več. V III. kategorijo se razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kakor pravna naziranja v tej zadevi.

8. Glede na pritožbo je sodišče preizkusilo, ali je sodišče prve stopnje tožnika pravilno razporedilo v III. kategorijo invalidnosti oziroma bi ga moralo glede na pritožbene navedbe, razvrstiti v II. kategorijo invalidnosti.

9. Iz izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 15. 2. 2018 izhaja, da je pri tožniku od 16. 12. 2016 dalje, zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela, v izenačenem delu, podana III. kategorija invalidnosti. Tožnik ni zmožen za fizično zahtevno delo, kjer se zahteva izrazita soročnost ter groba moč in spretnost obeh rok, ni zmožen ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestnem prehodu in ponavljajočih se fleksijskih obremenitev v zapestnem prehodu in dela z vibratornimi orodji. Prav tako ni zmožen za izrazito fizično naporno delo v neugodnih mikroklimatskih pogojih. Z desno roko lahko dviguje bremena do 3 kg. Ugotovljena je bila dolgoletna arterijska hipertenzija, ki je bila praktično nezdravljena zaradi številnih težav ob jemanju zdravil. Gre za netipične težave, krvni tlak pa je povsem neurejen. V letu 2009 je UZ srca pokazal blage spremembe v smislu hipertenzivne bolezni srca. Na kontrolah v nefrološki ambulanti so ugotovili normalno delovanje ledvic, angiolipom leve ledvice ter obojestranske ledvične kamne. Na kontroli v letu 2012 so posumili na primarni hiperparatiroidizem in svetovali dodatne preiskave. Tožnik ima težave z oslabelostjo desne zgornje okončine, ker je ugotovljena aseptična nekroza lunatuma, ki je napredovala in je zato svetovana artodeza, s katero pa se tožnik ne strinja. Tožnik je opravil tudi hospitalizacijo za izključitev hiperparatiroitizma. Ugotovljeno so tudi EMG znaki združljivi z zmerno utesnitvijo medialnega živca v zapestnem prehodu desno in hudo utesnitvijo levo, kar narekuje posvet s kirurgom plastikom. Z ortopedske strani je prisotna močno omejena gibljivost desnega zapestja zaradi nekroze lunatuma, bolečinsko je zmanjšana moč. Na levem zapestju so znaki za utesnitev medianusa. Z internistične strani ultrazvočno do sedaj niso ugotavljali pomembnih sprememb na srcu, razen mejno zadebeljenega septuma, tudi pregled očesnega ozadja je bil v mejah normale. Na tožnikove pripombe je komisija podala dopolnilno izvedensko mnenje dne 10. 6. 2018 glede stanja srca. Ugotavljajo, da je bil tožnik natančno pregledan ob zadnjih hospitalizacijah, ob osebnem pregledu v internističnem statusu. Razen prekomerne prehranjenosti, močno povišanega krvnega tlaka in povišanega pulza, posebnosti niso ugotavljali. Nov EKG ne izključuje infarkta v preteklosti, očitek EKG ne postavlja diagnoze srčnega infarkta in je nespecifičen. Tožnik ni imel značilne klinične slike in v preteklosti ni bil obravnavan zaradi srčnega infarkta. Na ultrazvoku srca, ki zanesljiveje pokaže spremembe, ki nastanejo po srčnem infarktu, pri tožniku ni opisanih sprememb, ki bile značilne za morebitni srčni infarkt. Potrebuje pa redne kontrole pri kardiologu.

10. Tako ugotovljene trajne spremembe v zdravstvenem stanju tožnika, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije pomenijo invalidnost III. kategorije, saj je tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kakor 50 %. Gre za medicinsko vprašanje in v zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče sledi ugotovitvam izvedencev, specialistov s posameznih področij, kjer ima tožnik glavne zdravstvene probleme.

11. Tožnik, kakor izhaja iz njegove pritožbe, zamenjuje vzrok za nastanek invalidnosti s stopnjo - razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti. Pri tožniku je vzrok za nastanek invalidnosti do polovice bolezen in do polovice poškodba zunaj dela. Kakor je to opredeljeno tudi v 65. členu ZPIZ-2. Ni pa mogoče odstotek vzroka za nastanek invalidnosti enačiti s preostalo delovno zmožnostjo, ki se ugotavlja pri invalidnosti II. in III. kategorije.

12. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena.

13. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.