Jedro

Pri uveljavljanju pravice do BPP se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej ZUPJS), njihov dohodek in premoženje. Skladno z 8. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona se upošteva tudi otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20% višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda.

Skladno s 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 je dohodek tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, po 70. členu ZDoh-2 pa med ta dohodek spadajo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, je posledično tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Tako subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka v smislu 23. člena ZSVarPre.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije ter za oprostitev plačila stroškov v postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 742/2017. Tožena stranka se sklicuje na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilec mora za dodelitev BPP izpolniti finančni pogoj, skladno z določbo 12. člena ZBPP pa se finančni položaj ugotavlja glede na dohodke in prejemke ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec. Na podlagi pridobljenih podatkov o dohodkih tožnice je tožena stranka ugotovila, da je tožnica in njena družina v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, tj. od avgusta 2017 do oktobra 2017, prejela dohodek v skupni višini 4.062,63 EUR. Ta obsega periodične dohodke v znesku 1.467,39 EUR (pokojnina tožnice v skupnem znesku 1.197,45 EUR in otroški dodatek v skupnem znesku 269,94 EUR) ter neperiodične dohodke v znesku 2.595,24 EUR. V zvezi z neperiodičnimi dohodki tožena stranka pojasni, da je tožnica v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP prejela dve nakazili, in sicer vračilo davka v višini 1.260,10 EUR dne 25. 8. 2017 ter nakazilo iz naslova kmetijskih subvencij v znesku 6.971,92 EUR dne 26. 10. 2017 (skupaj 8.232,02 EUR). Glede na 23. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) je tožena stranka nakazili štela za občasna, neperiodična dohodka in ju upoštevala v znižani vrednosti, to je v razliki med povprečno mesečno višino neperiodičnega dohodka in 0,5 osnovnega minimalnega dohodka, to je v znesku 2.595,24 EUR. Tožena stranka je kot družinskega člana tožnice upoštevala ml. hčerko A.A., ni pa upoštevala hčerke B.B., ki je 20. 7. 2017 dopolnila 26 let in je tožnica v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, ni več dolžna preživljati. Upoštevaje periodični dohodek tožnice in njene družine (1.467,39 EUR) preračunan na povprečno mesečno višino (489,13 EUR), kateremu je bil prištet neperiodični dohodek (2.595,24 EUR), je tožena stranka ugotovila, da znaša povprečni mesečni dohodek tožnice in njene družine 1.542,19 EUR na družinskega člana, kar presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker tožnica že z navedenimi dohodki presega limit za odobritev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice.

2. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja. Meni, da bi morala tožena stranka kot družinskega člana upoštevati tudi polnoletno hčerko B.B., ki živi skupaj s tožnico, je brez rednega dohodka in jo tožnica preživlja. Ne strinja se tudi s tem, da se otroški dodatek šteje za osebni dohodek tožnice. Po njenem mnenju je otroški dodatek dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev. Prav tako je napačno upoštevanje vrnjenega davka v višini 1.260,10 EUR. Gre za vračilo davka, ki se nanaša na leto 2016, ko je tožnica preplačala dohodnino oz. drugo davčno obveznost, zato bi se to vračilo moralo upoštevati kot dohodek v letu 2016 in ne v letu 2017. Tudi kmetijske subvencije ne pomenijo tožničinega osebnega dohodka, ampak gre za dohodek kmetije, ki je namenjen vzdrževanju strojev in opreme ter bi moral biti razdeljen med vse člane na kmetiji. Zaradi upoštevanja navedenih dohodkov je bila tožnica diskriminirana glede na druge upravičence, s tem pa ji je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom zaradi njene osebne okoliščine. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njeni prošnji za dodelitev BPP, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov upravnega spora.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise v obravnavani zadevi, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre znaša minimalni dohodek od 1. 8. 2017 dalje 297,53 EUR. Kot relevantne dohodke in premoženje določa dohodke in premoženje oseb, ki jih je, ob ugotavljanju materialnega položaja, treba upoštevati pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, za način ugotavljanja materialnega položaja prosilke in njene družine pa predpisuje uporabo določb zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, ki se nanašajo na uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP).

6. Med strankama je sporno, ali tožena stranka pravilno, torej v skladu z navedenimi pravnimi podlagami, med tožničine družinske člane ni štela njene starejše hčerke, ki je dopolnila 26 let, hkrati pa je med njene dohodke štela otroški dodatek, vračilo davka in kmetijske subvencije.

7. V zvezi z družinskimi člani, ki se upoštevajo pri dodeljevanju BPP Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v drugi točki prvega odstavka 10. člena določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu. Na podlagi 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti (prvi odstavek), če se otrok redno šola pa tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (drugi odstavek). ZZZDR ne določa nobenih dodatnih okoliščin, ki bi lahko v zvezi z nadaljnjim šolanjem vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka tudi po presoji sodišča ravnala pravilno, ko tožničine starejše hčere, ki je že dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.

8. Pri uveljavljanju pravice do BPP se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej ZUPJS), njihov dohodek in premoženje. Skladno z 8. točko prvega odstavka 12. člena tega zakona se upošteva tudi otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20% višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda. Zakon torej daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP, tožnica pa poleg splošne trditve, da tožena stranka otroškega dodatka sploh ne bi smela šteti k njenim dohodkom, ni navedla ničesar, kar bi sodišču dajalo podlago za vsebinski preizkus, ali je tožena stranka to opravila pravilno.

9. Nadalje sodišče pojasnjuje, da se po določbi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, med dohodke uvrščajo vsi obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (Zakon o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh-2), po katerem se za dohodek šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek 15. člena ZDoh-2). Skladno s 3. točko prvega odstavka 18. člena ZDoh-2 je dohodek tudi dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, po 70. členu ZDoh-2 pa med ta dohodek spadajo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Glede na navedeno je tožena stranka ravnala v skladu z zakonom, ko je subvencijo upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnice. Ker so pri ugotavljanju premoženjskega pogoja relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, je posledično tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Zato je tožena stranka postopala pravilno tudi s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka v smislu 23. člena ZSVarPre. Ugovor tožnice, da tožena stranka navedenih dohodkov ne bi smela upoštevati, zato sodišče zavrača kot neutemeljen. Sodišče pri tem dodaja, da se vračilo davka nanaša na celotno leto 2016. Tožena stranka bi morala znesek, v avgustu 2017 vrnjenega davka, deliti z dvanajstimi meseci, dobljen povprečen mesečni dohodek pa upoštevati za tri mesece, kot se upoštevajo pri obravnavi prošnje za BPP. Ali je tožena stranka postopala na ta način, iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zato se v tem delu odločbe ne da preizkusiti. Ne glede na navedeno pa sodišče ugotavlja, da bi povprečni dohodek prosilke in njene družine na družinskega člana, še vedno presegal višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ob upoštevanju, da so se preostale tožbene navedbe izkazale za neutemeljene, sodišče izpodbijanega akta ni odpravilo in ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

10. Kot neutemeljen sodišče zavrača tudi ugovor tožnice, da je bila z izpodbijano odločbo na podlagi osebne okoliščine diskriminirana v primerjavi z ostalimi upravičenci do BPP, s čimer naj bi ji bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč jasno izhaja, da je bila obravnavana pod enakimi pogoji kot vsi ostali prosilci za BPP.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Ker v zadevi o pravno relevantnih dejstvih med strankama ni spora, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1. 14. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača.