10. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 973/2004 z dne 6. 7. 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. P 298/95 z dne 25. 5. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik ni v celoti uspel s predlogom za oprostitev sodnih taks za vložitev revizije. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč predlogu ugodili le delno in sicer tako, da sta pritožniku omogočili obročno plačilo sodne takse. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da bi njegovemu predlogu moralo biti ugodeno. Po njegovem mnenju je bil izpolnjen pogoj, da bi s plačilom sodnih taks bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Meni, da bi vpliv plačila sodne takse na njegovo premoženjsko stanje morali presojati z vidika, ali bi mu kljub plačilu sodne takse ostal znesek minimalne neto plače (tedaj 77.000 SIT). Pritožnik navaja, da je njegov mesečni dohodek 80.785 SIT, ob plačevanju določenih obrokov za sodno takso za revizijo v višini 10.250 SIT pa bi mu mesečno ostalo manj od zneska minimalne plače. Meni, da s tem ni zagotovljeno spoštovanje njegovega eksistenčnega minimuma. Navaja, da bi zmogel plačevati mesečne obroke le do višine 3.785 SIT. Pritožnik tudi nasprotuje argumentaciji Višjega sodišča, da bi oprostitev sodnih taks (in drugih stroškov postopka) lahko uveljavljal tudi po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 – ZBPP), če meni, da so pogoji po tem zakonu zanj bolj ugodni. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravice do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave.

B.

V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Ne le zato, ker je za pritožnika sporen objektivno nizek znesek sodne takse (oziroma bi celo naložitev tega zneska po mnenju pritožnika bila dopustna, če bi bila razdeljena na ustrezno večje število mesečnih obrokov), pač pa predvsem zato, ker odločitev sodišča, da pritožnika ne oprosti plačila sodnih taks, pritožniku ni preprečila, da bi opravil želeno procesno dejanje – vložitve revizije. Revizijo je pritožnik vložil kljub delni zavrnitvi oprostitve taks (prek odvetnika – pri čemer za oprostitev stroškov odvetniškega zastopanja ni zaprosil), Vrhovno sodišče pa je o tej reviziji s sodbo št. II Ips 436/2004 z dne 24. 6. 2005 tudi odločilo. Odločitev, da se pritožnika v celoti ne oprosti plačila sodne takse, torej ni povzročila posledice, da bi pritožnik zaradi ovir premoženjske narave ne mogel doseči dostopa do sodnega varstva oziroma do pravnih sredstev v okviru sodnega postopka. Že iz tega razloga odločitev sodišča za pritožnika ne more imeti takšnega pomena, da bi se z njegovo zadevo poleg dveh instanc v okviru pravdnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ne bi bilo pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ustavno sodišče je o vprašanjih ustavnopravne razsežnosti problematike oprostitve stroškov postopka že oblikovalo stališča in ni potrebe, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

Iz navedenih razlogov Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić