Jedro

Toženka je napačno uporabila materialno pravo, konkretno določbe 24. člena ZBPP, saj organ ni opravil ustrezne vsebinske presoje materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč se je zadovoljil z abstraktnimi ugotovitvami brez konkretne utemeljitve življenjskega pomena zadeve za prosilca.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 132/2025 z dne 27. 2. 2025 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

O upravnem postopku

1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišče v Krškem (BPP) je z odločbo Bpp 132/2025 z dne 27. 2. 2025 (izpodbijana odločba) ugodil prošnji A. A. (v tem postopku stranka z interesom) za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči od 27. 2. 2025 dalje in sicer za zastopanje v prekrškovni zadevi na prvi stopnji Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. PR 23/2025 in oprostitev plačila stroškov postopka. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določil B. B., odvetnico v Krškem.

2.V obrazložitvi organ ugotavlja, da prosilec izpolnjuje materialni pogoj iz prvega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), saj je upravičen do denarne socialne pomoči po odločbi CSD Posavje št. 1231-657/2025 z dne 27. 1. 2025 za obdobje od 1. 2. 2025 do 31. 7. 2025. Organ nadalje ugotavlja, da je izpolnjen tudi vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, saj se prosilcu očitajo prekrški po členu 56/8 Zakona o voznikih in členu 45/10 ZPPrCP z visokimi sankcijami (800 EUR globe in 3 kazenske pike), očitanih prekrškov pa naj ne bi storil, ker z vozilom ni trčil v policiste. Organ izpostavlja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, izid zadeve pa je zanj življenjskega pomena. Prosilec nima pravnega znanja, slabo bere in piše, zato je zanj pomembno, da se mu nudi pravno pomoč odvetnika, ki bo lahko učinkovito zastopal njegove pravice in koristi.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka. Navaja, da ni izpolnjen vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP, ker zadeva ni pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter pričakovani izid zadeve za prosilca ni življenjskega pomena. Poudarja, da bodo stroški postopka najverjetneje presegli vrednost spornega predmeta, kar nasprotuje načelu smiselnosti in ekonomičnosti, prosilec pa sam ne bi uporabil pravnih sredstev, če bi mu finančni položaj to omogočal (zloraba BPP). Izpostavlja, da gre za prekrškovni postopek z lažjimi sankcijami kot pri kaznivih dejanjih, pri čemer je zakonodajalec že opravil določeno tehtanje s tem, ko je ravnanje opredelil kot prekršek. Navaja, da se prosilec lahko izogne globi na način , da predlaga, da se globa nadomesti z opravo dela v splošno korist ali zaprosi za obročno plačilo. Meni, da zadeva ni zapletena, teža dejanja in zagrožena kazen ter osebne okoliščine ne kažejo potrebe po dodelitvi BPP. Nenazadnje poudarja, da je treba upoštevati tudi javni interes, ker se sredstva za BPP zagotavljajo iz državnega proračuna, zato veljajo načela učinkovitosti in gospodarnosti.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

5.Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.

Sojenje brez glavne obravnave

6.Sodišče je na dan 17. 6. 2025 razpisalo narok za glavno obravnavo, kljub pravilno izkazanim vabilom stranke na narok niso pristopile. Tožnik se je izvedbi glavne obravnave odpovedal (vloga pod red.št. 13 spisa), toženka je svojo odsotnost napovedala (vloga pod red.št. 14 spisa), stranka z interesom svoje odsotnosti ni opravičila. Sodišče je tako na podlagi 58. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj na narok ni pristopila nobena od strank.

7.Tožnik je tožbi priložil: A1 - izpodbijano odločbo. Sodišče je prebralo in ocenilo listine sodnega spisa (A1 - izpodbijana odločba), vpogledalo je v upravni spis.

- Sodna presoja

8.Tožba je utemeljena.

9.V tem upravnem sporu tožnik izpodbija odločbo, s katero je toženka stranki z interesom dodelila BPP.

10.Na podlagi prvega odstavka 38. člena ZBPP se odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za BPP, vroči tudi državnemu odvetništvu. To na podlagi četrtega odstavka 34. člena ZBPP zoper njo lahko vloži tožbo v upravnem sporu.

11.Namen navedene ureditve je predvsem v varstvu javnega interesa. To varstvo po naravi stvari vključuje tudi racionalno porabo proračunskih sredstev, iz katerih se v skladu s 44. členom ZBPP zagotavljajo sredstva za financiranje BPP. To pa pomeni, da državno odvetništvo odločbo organa za BPP lahko izpodbija tudi, če meni, da za dodelitev BPP niso izpolnjeni pogoji po zakonu.

12.Prav navedeno uveljavlja tožnik z obravnavano tožbo. S svojimi navedbami o naravi prekrškovne zadeve ter trditvami, da zadeva ni življenjskega pomena za prosilca, da stroški presegajo korist, da ima prosilec na voljo druge možnosti plačila in da zadeva ni zapletena, ob sklicevanju na načeli pravičnosti in sorazmernosti v bistvu zatrjuje, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Po tej določbi se namreč pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovan izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

13.Z vidika izpolnjenosti pogojev iz 24. člena ZBPP izpodbijana odločba ne vsebuje ustrezne vsebinske obrazložitve. Toženka v njej le ugotavlja, da prosilec zaproša za brezplačno pravno pomoč za zastopanje v prekrškovni zadevi, v kateri se mu očita storitev prekrškov s predpisano visoko globo. Glede vsebinske utemeljenosti zahtevka pa (le), da je zadeva pomembna za osebni položaj prosilca, saj je izid zadeve zanj življenjskega pomena. Ker prosilec nima pravnega znanja, je pomembno, da mu nudi pravno pomoč odvetnik, ki bo lahko učinkoviteje zastopal njegove pravice in koristi.

14.Vendar pa organ ni ugotavljal, zakaj bi bila vložitev zahteve za sodno varstvo v danem primeru razumna in sorazmerna ter v čem naj bi bila odločitev o plačilu globe pomembna za prosilčev materialni in osebni položaj. Prav tako ne utemelji, zakaj naj bi bila takšna odločitev zanj življenjskega pomena. Za izpolnitev tega pogoja namreč ne zadošča zgolj ugotovitev, da je prosilec prejemnik denarne socialne pomoči in da nima pravnega znanja, temveč je potrebna konkretna presoja okoliščin posamezne zadeve.

15.Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal. Organ v obrazložitvi take presoje ni opravil.

16.Namen ZBPP je po 1. členu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. To pa ne pomeni avtomatične dodelitve BPP vsakemu prosilcu, ki izpolnjuje le materialni pogoj. Kot izhaja iz 24. člena ZBPP, mora biti zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma mora biti pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Organ mora to pomembnost konkretno utemeljiti, ne pa se zadovoljiti z abstraktnimi ugotovitvami. V obravnavani zadevi se organ zadovolji zgolj z ugotovitvijo, da "je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, izid zadeve pa je zanj življenjskega pomena", ne da bi konkretno pojasnil, v čem se kaže pomembnost zadeve in njen življenjski pomen za prosilca ali navedel specifične okoliščine, ki utemeljujejo tako oceno. Prav tako splošna navedba, da "prosilec nima pravnega znanja, slabo bere in piše", sama po sebi ne utemelji življenjskega pomena zadeve, temveč le potrebo po pravni pomoči na splošno. Organ ni opravil ustrezne presoje, kako bi konkretno negativen izid prekrškovne zadeve vplival na prosilčevo preživetje ali preživetje njegove družine, niti ni utemeljil, zakaj bi bila prav ta konkretna prekrškovna zadeva toliko pomembna, da opravičuje porabo javnih sredstev za pravno pomoč.

17.Sodišče ugotavlja, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe storila materialno kršitev, ker je napačno uporabila materialno pravo, konkretno določbe 24. člena ZBPP. Organ ni opravil ustrezne vsebinske presoje materialnih pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč se je zadovoljil z abstraktnimi ugotovitvami brez konkretne utemeljitve življenjskega pomena zadeve za prosilca. Toženka je tako kršila svojo obveznost individualne presoje okoliščin posameznega primera, ki jo zahtevajo materialne določbe ZBPP. Organ ni pojasnil, kako bi konkretno negativen izid prekrškovne zadeve vplival na prosilčevo preživetje ali preživetje njegove družine, niti ni utemeljil, zakaj bi bila prav ta konkretna prekrškovna zadeva toliko pomembna, da opravičuje porabo javnih sredstev za pravno pomoč. Prav tako ni obravnaval kriterijev iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki določajo, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna. S tem je toženka napačno uporabila materialno pravo in izdala odločbo brez zadostne pravne podlage, kar predstavlja materialno kršitev, ki vpliva na zakonitost celotne odločbe. To pomeni, da je podana kršitev iz 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 1. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki sodišču narekuje, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

18.Tožnik sodišču sicer predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in o stvari odloči samo tako, da zahtevo stranke z interesom za dodelitev BPP zavrne. Vendar za odločanje sodišča v upravnem sporu polne jurisdikcije ni izpolnjen noben pogoj iz 65. člena ZUS-1. Zlasti tega glede na ugotovljeno materialno kršitev ne omogočajo podatki zadeve. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka izvesti ugotovitveni postopek in o zadevi ponovno odločiti, v odločbi pa navesti razloge v skladu z zahtevami iz 214. člena ZUP. Pri tem bo morala konkretno preveriti in utemeljiti izpolnjevanje vseh pogojev iz 24. člena ZBPP, zlasti pa obrazložiti, v čem je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter zakaj je pričakovani izid zadeve zanj življenjskega pomena. Prav tako bo morala presoditi, ali so podani razlogi iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ki določajo, kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.