Jedro

Ker tožnik v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh v pravdi (24. člen ZBPP), je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep in odločbo tožene stranke z dne 14.7.2004 (1. točka izreka), s sklepom pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka). Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom najprej v en postopek združila postopke odločanja dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku, z izpodbijano odločbo pa je odločila, da se navedene tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč zavrnejo. Odobritev brezplačne pravne pomoči je tožena stranka zavrnila, ker je ugotovila, da zadeve ne izpolnjujejo objektivnega pogoja po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po vpogledu v spis ... je ugotovila, da je bila tožniku že odobrena brezplačna pravna pomoč v postopku zaradi plačila odškodnine za škodo, ki nastaja v njegovem stanovanju iz stanovanja M.G. (gre za isto osebo kot v obravnavanih zadevah) in sicer glede škode, ki je nastala v tožnikovi kopalnici (odločba z dne 14.4.2004) ter v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja. V predmetnem postopku tožnik ponovno v vseh treh vlogah navaja, da želi pomoč pri uveljavitvi odškodninskega zahtevka zoper M.G. V vseh prošnjah tudi smiselno ponavlja enake navedbe, kot v prejšnji vlogi, da želi odškodnino, ker M.G. že več let opravlja nedovoljeno dejavnost in hkrati nudi stanovanje ostalim osebam, kot uslugo za opravljanje frizerskih storitev in kozmetike. Iz predloženih listin je razvidno, da je tožnik pri inšpekcijskih službah že sprožil določene postopke, ki so v teku. Samo morebitno opravljanje nedovoljene dejavnosti pa še ne pomeni podlage za uveljavljanje denarne odškodnine, saj je bistveni element odškodninske odgovornosti nastanek škode, glede te pa tožnik navaja le skope in protislovne podatke. Zato po oceni tožene stranke, tožnik ni izkazal obstoja verjetnosti nastanka kakršnekoli pravno priznane škode do te stopnje, da bi sodišče lahko ugotovilo obstoj verjetnosti, da bo v odškodninskih zahtevkih v postopku pred sodiščem uspel, prav tako pa so njegova pričakovanja oziroma zahtevki v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem in nerazumljivi, zato je zadeva, glede katere tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.

Sodišče se strinja s presojo tožene stranke, da tožnik v obravnavani zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh v pravdi (24. člen ZBPP).

Samo dejstvo opravljanja nedovoljene dejavnosti v stanovanju nad tožnikovim še ne pomeni pravnega temelja za odškodninsko odgovornost, ampak le temelj za morebitno ukrepanje inšpekcijskih služb, to ukrepanje oziroma inšpekcijski postopki v zvezi z nedovoljenimi dejavnostmi pa so že v teku. Same tožnikove navedbe glede frekvence strank (cca. 3 stranke dnevno), vonjav, hrupa strojev, škarij in pohištva, pa dejansko nimajo verjetnega izgleda za uspeh v pravdi, ki jo želi sprožiti tožnik. Sodišče ocenjuje, da je tožnikovo pričakovanje v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in tožnik za tako pravdo objektivno ne bi uporabil pravnih storitev (odvetniških) tudi če bi mu finančni položaj to omogočal. Poleg tega pa mu je zoper isto osebo že priznana brezplačna pravna pomoč v zadevi z dne 14.4.2004 (odločba) glede odškodnine za škodo zaradi izliva vode.

Tožnik v pritožbi navaja, da naj pritožbeno sodišče ponovno prouči zadevo in mu omogoči civilno tožbo zoper M.G., zaradi njene nezakonite dejavnosti, utaje davkov, in goljufije. Očitno je, da brez predhodne ovadbe zoper navedeno osebo in s tem novih postopkov ter aktiviranja pristojnih inšpekcijskih služb ni pričakovati uspeha civilne tožbe. Pritožbeno sodišče prosi za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zavrnilo tožbo tožnika, ker je soglašalo s presojo tožene stranke o tem, da vse tri zadeve glede katerih je tožnik prosil za odobritev brezplačne pravne pomoči nimajo verjetnega izgleda za uspeh in jih ni razumno sprožati. To pa pomeni, da eden izmed pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Pri odločanju o odobritvi brezplačne pravne pomoči je eden izmed pogojev tudi ocena verjetnosti uspeha postopka, na katerega se nanaša prošnja. Ta presoja je bila v obravnavanem primeru podana, tako s strani tožene stranke kot s strani sodišča prve stopnje. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da samo morebitno opravljanje nedovoljene dejavnosti v stanovanju nad tožnikovim, še ne daje podlage za uveljavljanje odškodnine, saj je bistveni element odškodninske odgovornosti nastanek škode. Tožnik pa ni z ničemer konkretno izkazal, da bi mu zaradi dejavnosti M.G. nastala kakršnakoli škoda. Le pavšalno zatrjevanje o nastanku škode, še ne more biti osnova za presojo o tem, da ocena verjetnosti uspeha pravdnega postopka, ki sta jo opravila tožena stranka in sodišče prve stopnje, ni pravilna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks odloča sodišče prve stopnje. V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče s sklepom že ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. To pa pomeni, da oprostitev velja tudi za plačilo sodnih taks za vložitev pritožbe v tem upravnem sporu (14. člen Zakona o sodnih taksah).