Jedro

Lovišča s posebnim namenom so površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda, je logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz Zakon o divjadi in lovstvu ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 341-47/2016/8 z dne 31. 7. 2017, se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1. Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da se Lovišču s posebnim namenom A. (v nadaljevanju vlagatelj), dovoli v loviščih s posebnim namenom B. (v nadaljevanju: LPN B.) izredni poseg v populacijo navadnega jelena (Cervus elaphus L.) izven z Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 101/04 in 81/14; v nadaljevanju: Uredba) določene lovne dobe, navedeno pa se nanaša na samce navadnega jelena v tretjem življenjskem letu in starejše oziroma jelene 2+, in sicer od 1. 1. 2018 do 31. 1. 2018 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je tožena stranka odločila, da mora vlagatelj v skladu z drugo točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju: ZDLov-1) izvajati odvzem navadnega jelena v LPN B. v skladu z načrti upravljanja z divjadjo. Odločila je še, da je v času izven lovne dobe dovoljen samo individualni lov (čakanje in zalaz; 3. točka izreka) in da v postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožena stranka 22. 6. 2017 prejela vlagateljevo vlogo, s katero jo je zaprosil za dovoljenje za izredni poseg v populacijo navadnega jelena v LPN B.. Po vlagateljevih navedbah izvajajo LPN B. odstrel jelenjadi v skladu z letnim lovsko upravljavskim načrtom, vendar pa naj bi bilo doseganje ciljev letnih načrtov LUO oteženo zaradi zmanjšane številčnosti jelenjadi, na katero pomembno vpliva stalna prisotnost volkov in izvajanje dejavnosti v prostoru, ki vplivajo na izvajanje lova (nemir v gozdnem prostoru). Posebej naj bi se vpliv navedenih dejavnikov odražal pri odstrelu jelenov v starostni kategoriji od 2 do 4 let. Vlagatelj je v nadaljevanju svoje vloge navedel, da je od tožene stranke že prejel odločbo št. 341-4712016/4 z dne 8. 12. 2016, ki je dovoljevala izredni odstrel od 1. 1. 2017 do 31. 1. 2017, in na podlagi katere je bilo odstreljeno 37 jelenov. Po navedbah vlagatelja naj bi navedeni podatki kazali na to, da je z dovoljenjem dosežen namen. Zato je zaprosil toženo stranko za ponovno proučitev navedene odločbe o izrednem posegu in njeno dopolnitev tako, da velja do spremembe pogojev upravljanja s populacijo jelenjadi v LPN oziroma do preklica.

3. Iz nadaljnjih razlogov izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka za strokovno mnenje v zvezi s predlaganim izrednim posegom zaprosila Zavod za gozdove Slovenije, Območno enoto ... (v nadaljevanju: ZGS, OE ...), ki je predlagal, da se LPN B. dovoli loviti jelenjad na individualni način lova (čakanje in zalaz) v času izven lovne dobe, določene z uredbo, in sicer za dvo in večletne jelene v času od 1. do 31. januarja tekočega leta. Po ugotovitvah ZGS, OE ..., se v osrednjem delu Kočevsko - Belokranjskega LUO, kamor sodijo tudi LPN B., že dalj časa ugotavlja znaten vpliv jelenjadi na gozdove (v obliki oteženega naravnega pomlajevanja manjšinskih drevesnih vrst in jelke) in kmetijska zemljišča (v popašenosti travinja). Po oceni ZGS, OE ..., predlagani poseg pozitivno vpliva na populacijo jelenjadi, saj bi v podaljšani lovni dobi v januarju prišlo do pozitivne selekcije v moškem reproduktivnem delu populacije, predvsem v razredu mlajših 2- 4 letnih jelenov. S podaljšano lovno dobo bo količinsko in strukturno bolje izvršen odvzem pozitivno prispeval k izboljšanju stanja v okolju in finančnega stanja LPN.

4. Tožena stranka navaja še podatke o lovni dobi in ugotavlja, da so zaradi povečanega odvzema jelenjadi v LPN B. v letu 2017 in slabše realizacije odstrela jelenov v kategoriji 2-4, podani razlogi za izredni poseg v populacijo navadnega jelena izven predpisane lovne dobe po prvi in drugi alineji prvega odstavka 42. člena ZDLov-l, vendar le za leto 2018. Tožničino trditveno gradivo

5. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila tožbo, pravni interes zanjo pa utemeljuje z določbo 66. člena ZDLov-1 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 215-5/200-3 RS z dne 10. 11. 2009, iz katere je razvidno, da je pridobila status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. Zato meni, da ima po tretjem odstavku 137. člena Zakona o ohranjanju narave pravico zastopati interese v zvezi z ohranjanjem narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Navaja, da lovišča s posebnim namenom niso pravni subjekti, ki bi lahko samostojno nastopali v vlogi predlagatelja obravnavanega postopka, saj naj bi bila le prostorske enote za načrtovanje in upravljanje z divjadjo. Trdi, da je ZGS, OE ..., v upravnem postopku nepravilno nastopal tako v vlogi upravljavca lovišč s posebnim namenom B. oziroma predlagatelja kot tudi v vlogi izdajatelja strokovnega mnenja. Pojasnjuje, da ji zaradi onemogočene udeležbe v upravnem postopku ni bila dana možnost izjaviti se o za odločbo pomembnih dejstvih in okoliščinah, torej tudi o strokovnem mnenju. Zato meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

6. Sicer pa naj bi bila po tožničinem mnenju nejasna 1. točka izreka izpodbijane odločbe, saj v njej ni naveden upravljavec navedenih lovišč s posebnim namenom, čeprav mu je bila naložena obveznost izrednega posega v populacijo navadnega jelena, prav tako pa naj ne bi obstajal starostni razred jelenov v tretjem življenjskem letu in starejših oziroma jelenov 2+. Iz navedene točke izreka naj ne bi bilo razvidno niti število jelenov, kar bi po tožničinem mnenju lahko pomenilo številčno neomejen odstrel. Izpodbijane odločbe pa naj ne bi bilo mogoče preizkusiti niti v zvezi z odločitvijo iz 2. točke izreka, saj naj bi bilo sklicevanje tožene stranke na strokovno mnenje ZGS, OE ..., le pavšalno, brez razlogov o odločilnih dejstvih glede na prvi odstavek 42. člen ZDLov-1. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in priglaša stroške.

Trditveno gradivo tožene stranke

7. V odgovoru na tožbo je tožena stranka ob sklicevanju na določbe ZDLov-1 navedla, da v obravnavani zadevi v vlogi vlagatelja nastopa upravljalec lovišča s posebnim namenom (LPN) A.. Pojasnjuje, da je vlagatelj vložil eno vlogo za vsa LPN B., saj imajo isti naslov in vodstvo. Način določitve izvajalca izrednega posega naj bi bil potrjen tudi s sodbo v zadevi III U 233/2016 z dne 28. 10. 2016. LPN so na podlagi statuta ZGS organizacijska struktura in sodijo v enako kategorijo kot krajevne enote Zavoda. LPN mora v skladu z ZDLov-1 spremljati stanje divjadi, le območna enota ZGS pa lahko da strokovno mnenje za izredne posege v populacijo divjadi. Zato naj ne bi bil utemeljen tožničin ugovor, da strokovnega mnenja ni izdelal neodvisen strokovnjak.

8. Tožena stranka v zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na kršitev pravice do izjave, meni, da bi tožnica lahko kadarkoli izrazila željo, da želi biti udeležena v vseh postopkih ministrstva, vendar tega ni storila. V nadaljevanju pojasnjuje, da lahko minister z odločbo dovoli izreden poseg in skrajša lovno dobo za določeno vrsto divjadi, za navadnega jelena med 1. januarjem in 15. avgustom. Trdi, da glede na določbe ZDLov-1 in Uredbe ne obstajajo druge kategorije jelenov, zaradi česar naj ne bi bil utemeljen tožbeni ugovor v zvezi z neobstojem kategorije jelena v tretjem življenjskem obdobju in starejših ter jelenov 2+. Utemeljena pa naj ne bi bila niti tožbena navedba v zvezi z nejasnostjo 1. točke izreka izpodbijane odločbe. V skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, naj bi namreč bil pri vrstah divjadi, za katere je določen delni lovopust, dovoljen lov v višini in strukturi 70 odstotkov od načrta odvzema, potrjenega v letnem načrtu LPN za prejšnje leto. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da je ob upoštevanju letnega načrta na osrednjem območju LUO (v glavnem območje LPN B.) številčnost divjadi še vedno visoka in znatno vpliva na gozdni in kmetijski prostor. Zato naj ne bi bile utemeljene tožbene navedbe, da jelenjad ni povzročala velike škode; škode na kmetijskih kulturah namreč ne odražajo realnega stanja v populacijah jelenjadi.

Presoja obravnavane zadeve K I. točki izreka:

9. Tožba je utemeljena.

10. Tožnica uveljavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka (2. točka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 237. člena ZUP). Meni, da Lovišče s posebnim namenom A. A., ne more nastopati v vlogi osebe, na katere zahtevo je začet postopek.

11. Tožbeni ugovor je utemeljen. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka in pogoj za vodenje upravnega postopka.1 Skladno s prvim odstavkom 42. člena ZUP je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranke so lahko tudi drugi (skupina oseb, itd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku (drugi odstavek 42. člena ZUP). Glede na navedeno ima lahko lastnost stranke v posameznem postopku le oseba, ki ji pravice in obveznosti, o katerih se odloča v tem upravnem postopku, daje oziroma nalaga materialni predpis.2, 3

12. V obravnavani zadevi izpodbijana odločba temelji na določbah ZDLov-1, iz katerih je razvidno, da je lovstvo dejavnost trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, ki obsega ohranjanje, lov divjadi, ukrepanje v življenjskem okolju divjadi ter posege v populacije zaradi gospodarskih, veterinarsko-sanitarnih, zdravstvenih in drugih utemeljenih razlogov (3. člen ZDLov-1). Za namen upravljanja z divjadjo je površina Republike Slovenije razdeljena na lovsko upravljavska območja, ta pa so razdeljena na lovišča in lovišča s posebnim namenom (drugi odstavek 4. člena ZDLov-1). Lovišča s posebnim namenom se ustanovijo z namenom opravljanja posebnih nalog s področja ohranjanja in usmerjanja razvoja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja (prvi odstavek 7. člena ZDLov-1), oblikujejo pa se v najbolj ohranjenih in značilnih naravnih okoljih Republike Slovenije, pri čemer se smiselno upoštevajo tudi merila iz prvega in drugega odstavka 6 člena ZDLov-1).4, 5

13. Uredba o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 117/04 in 38/14, v nadaljevanju Uredba) ureja ustanovitev lovišč s posebnim namenom v Republiki Sloveniji, in sicer: Triglav Bled, Kozorog Kamnik, Pohorje, Fazan Beltinci, Kompas Peskovci, Prodi Razor, Jelen, Medved, Snežnik Kočevska Reka, Žitna Gora in Ljubljanski vrh (1. člen Uredbe). Upravljavec vseh lovišč s posebnim namenom iz 1. člena te uredbe, razen lovišča s posebnim namenom Triglav Bled, je ZGS (prvi odstavek 4. člena Uredbe).

14. Iz navedenega je po presoji sodišča razvidno, da so lovišča s posebnim namenom površinske ekološke celote, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi. Glede na to, da s tovrstnimi lovišči upravlja ZGS, ki je pravna oseba s statusom javnega zavoda (tretji odstavek 54. člena Zakona o gozdovih in 5. člen Statuta ZGS – priloga B2 spisa), je torej logično, da se upravni postopek zaradi izrednega posega v populacijo divjadi (42. člen ZDLov-1) lahko začne le na zahtevo upravljalca teh lovišč kot pravne osebe v smislu prvega odstavka 42. člena ZUP in ne samega lovišča s posebnim namenom. Pri tem ne iz Statuta ZGS ne iz ZDLov-1 ni razvidno, da bi loviščem s posebnim namenom pripadale pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku.6

15. Že iz uvoda izpodbijane odločbe je razvidno, da je bil upravni postopek začet na predlog Lovišča s posebnim namenom A. (in ne njegovega upravljalca - ZGS), iz obrazložitve pa nedvomno izhaja, da se je tožena stranka pri svoji odločitvi oprla na strokovno mnenje njegovega upravljalca (ZGS). Navedeno jasno pomeni, da tožena stranka v obravnavani zadevi upravnega postopka ni začela na zahtevo upravičene stranke, torej ZGS.

16. Zato je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je v postopku nastopal nekdo, ki ne more biti stranka. S tem v zvezi so neutemeljene navedbe tožene stranke, da je sodišče v zadevi III U 233/2016 sprejelo drugačno stališče; v tej zadevi namreč ne gre za enako procesno dejansko stanje, saj v vlogi vlagatelja niso nastopala lovišča s posebnim namenom.

17. Po obrazloženem je sodišče zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka izpodbijano odločitev na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, zaradi česar se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. V skladu s tretjim odstavkom tega člena je zadevo vrnilo organu, ki je izdal izpodbijani upravni akt, v ponoven postopek, v katerem bo pri presoji vezan na navedeno pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

18. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je med tožnico in toženo stranko sporna le pravilna uporaba materialnega prava in ne dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sicer pa je glede na navedeno že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pri čemer v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zaradi česar se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Ker je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo še stroški v višini 10% od navedenega zneska, torej 28,5 EUR. Tako obračunani stroški se povišajo za 22% DDV, torej za 68,97 EUR. Glede na navedeno je tožeča stranka upravičena do 382,47 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo. Plačana sodna taksa pa se v skladu s 37. členom Zakona o sodnih taksah stranki, ki v sporu uspe, vrne po uradni dolžnosti, ne da bi se posebej odločalo o njenem vračilu.

1 Organ mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (49. člen ZUP). 2 Glej tudi Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 181, 4. točka. 3 Glej tudi E. Kerševan, V. Androjna, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 142. 4 Prvi odstavek 6. člena ZDLov-1 določa: "Lovsko upravljavsko območje je širša veliko-površinska ekološka celota, v kateri živijo populacije ene ali več vrst divjadi v vseh letnih časih in jo določajo ekološki dejavniki in življenjske zahteve divjadi, pa tudi naravne ali umetne ovire, ki jih divjad redko ali sploh ne prehaja." 5 Drugi odstavek 6. člena ZDLov-1 določa: "Lovsko upravljavsko območje se oblikuje na podlagi ekoloških dejavnikov in življenjskih značilnosti populacij divjadi oziroma skupin populacij divjadi, ki živijo na največji površini in imajo največji vpliv na okolje. Pri tem se celota populacije ne sme deliti, razen v primeru operativno prevelikih območij. Pri tem se upoštevajo: vse površine, na katerih populacija preživlja posamezne letne čase; možnosti širjenja populacije divjadi v prostoru; naravne ali umetno vnesene ovire v prostoru, ki jih divjad redko prekoračuje; v primerih, ko ostre meje območij populacij v prostoru ne obstajajo, meje lovišč in lovišč s posebnim namenom." 6 Naloge lovišča s posebnim namenom določa 46. člen Statuta ZGS (priloga B2 spisa), ki ne predvideva vložitve zahteve v zvezi z z izrednim posegom v populacijo divjadi skladno s 46. členom ZDLov-1.