Jedro

Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na odmaknjenem delu kopališča, ki ni bil v bližini bazena in ki je bil namenjen počitku. Prav tako je pomembno, da je tožnik počakal, dokler je bila galerija zaprta zaradi čiščenja in je odšel tja takoj po tem, ko so galerijo odprli. Tako ima sodišče prve stopnje prav, da tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti in s tem soprispevka k nastanku škode. Obe sodišči sta verjeli tožniku, da so bila tla neposredno po čiščenju spolzka. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje z odločitvijo, da ni dobro opravila čiščenja, ker bi tožena stranka morala, preden je odprla galerijo poskrbeti za to, da bi bila tla v galeriji pobrisana, toženi stranki ni naložilo nerazumne skrbnosti.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 430,18 EUR in stroške revizije v znesku 986,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo z dne 2. 8. 2006 od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je toženo zdravilišče dolžno plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala, ko mu je pri sedanju na ležalnik spodrsnilo in si je poškodoval nogo.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je v celoti podana odškodninska odgovornost tožene stranke in je zahtevku ugodilo do zneska 12.126,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje pa je opravilo obravnavo in je pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in odločilo tudi o stroških postopka.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije in revizija je bila dopuščena s sklepom II DoR 136/2009 glede vprašanja materialnopravne skladnosti izpodbijanega stališča o neobstoju elementa protipravnosti z uzakonjenim načelom iz 10. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki slehernemu nalaga dolžnost vzdržati se ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo, in iz tega načela izpeljanim merilom predvidljivosti negativne posledice za ugotavljanje (tudi) protipravnosti.

4. Na podlagi sklepa o dopustitvi revizije je tožnik vložil revizijo. V reviziji opozarja, da je prvostopenjsko sodišče v svoji sodbi večkrat ugotovilo, da so bila tla mokra in spolzka, da pa je pomembno tudi, da je toženka prav zaradi čiščenja tal v prostoru za počivanje (galeriji) tega začasno zaprla. Poudarja, da ni šel na galerijo, ko je bila ta zaprta, ampak šele potem, ko se je spet odprla in je bila gostom dostopna. Meni, da je prav zato, ker je vstopil v galerijo takoj po tem, ko se je ta po čiščenju spet odprla, utemeljeno zaupal, da so tla posušena in čista. Tožnik opozarja, da je protipravno ravnanje vsako ravnanje (aktivno ravnanje ali opustitev) katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode. Navaja, da so za presojo, ali je negativna posledica določenega dejanja predvidljiva, pogosto pomembne tudi konkretne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno oziroma opuščeno. Tožnik poudarja, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker je galerijo odprla kljub temu, da so bili po tleh še vodni madeži in madeži čistil. Navaja, da mora biti pri presoji predvidljivosti negativne posledice ravnanja za ugotavljanje protipravnosti vzročna zveza med dejanjem oziroma opustitvijo in škodnim dogodkom predvidljiva. Poudarja, da je dokazal protipravnost ravnanja tožene stranke in je zato odločitev sodišča druge stopnje napačna. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da pritožbo tožene stranke zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Ponovno izpostavlja, da je škoda nastala zaradi napačnega sedanja tožnika. Opozarja, da bi moral sedati bočno, z obema nogama na tleh in pred tem namestiti ležalnik v sedeč položaj. Meni, da je na javnem kopališču vselej nekaj mokrote, kar terja od kopalcev dodatno pazljivost. Tožena stranka ponovno poudarja, da je izpoved tožnika glede mokrote tal neverodostojna in da bi to morali upoštevati tudi sodišči pri svoji odločitvi.

6. Revizija je utemeljena.

7. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bil tožnik z ženo na dopustu v zdravilišču in se je 12.2.2004 kopal v zdraviliškem bazenu. Ko sta z ženo zapuščala bazen ter se napotila proti stopnicam k posebnemu, dvignjenemu prostoru za počivanje – galeriji, sta ugotovila, da je bil vstop na galerijo začasno onemogočen zaradi čiščenja. Počakala sta v kavarni in se po pol ure, ko je bila galerija spet odprta, napotila k počitku. Tožnik se je hotel vleči na ležalnik, zato je sezul natikače in stopil z levo nogo preko ležalnika. Ko pa se je s peto dotaknil tal, mu je spodrsnilo, ker so bila tla zaradi ostanka vode in čistil spolzka, zato se je poškodoval. 8. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi o obstoju odškodninske odgovornosti tožene stranke upoštevalo, da so v kopališčih tla vselej nekoliko spolzka zaradi mokrote in da morajo biti zato kopalci bolj pazljivi. Vendar je v obravnavanem primeru opozorilo na posebne okoliščine primera, te pa so, da je do nezgode prišlo na galeriji, ki so jo predhodno čistili. Odločilo je, da bi tožena stranka morala poskrbeti, da bi bila ob odprtju galerija suha.

9. Sodišče druge stopnje pa je ocenilo, da zgolj ugotovitev, da so bila tla še po čiščenju vlažna in to v tako majhnem obsegu, da je tožnik to opazil šele potem, ko se je dotaknil tal z dlanjo, ne zadošča za odločitev, da je tožena stranka ravnala protipravno. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, da je bil, glede na to, da so tla v kopališčih vselej nekoliko vlažna in da morajo biti kopalci zato posebej pazljivi – način sedanja tožnika premalo pazljiv, zlasti upoštevajoč njegovo starost, velikost in tudi težo. 10. Pravilno je izhodišče, da mokra in spolzka tla na javnem kopališču ne predstavljajo nevarne stvari, da torej ni podlage za objektivno odgovornost, da pa je lahko podana krivdna odgovornost. Pri odločanju o tem, kdaj je podana krivdna odgovornost, pa je tudi pravilno načelno stališče sodišča druge stopnje, da tistemu, ki določeno dejavnost izvaja, v smislu zagotavljanja varnosti, ne smemo naložiti nerazumne skrbnosti, ki je ne more izpolniti. Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnost in se ji izognejo ali jo odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno. To v obravnavani zadevi pomeni, da je pravilno izhodišče, da vsak uporabnik javnega kopališča prevzame običajna tveganja, ki so s tem povezana. Vsak kopalec se mora zavedati, da upravljavec kopališča ne more zagotoviti suhih tal, da so tla na kopališčih vselej nekoliko vlažna in da zato obstaja večja verjetnost padca zaradi zdrsa. Seveda pa kopalec ne pristaja na tista tveganja, ki so posledica neustreznega zagotavljanja storitev in v takšnem primeru je podana protipravnost. 11. Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na odmaknjenem delu kopališča, ki ni bil v bližini bazena in ki je bil namenjen počitku. Prav tako je pomembno, da je tožnik počakal, dokler je bila galerija zaprta zaradi čiščenja in je odšel tja takoj po tem, ko so galerijo odprli. Tako ima sodišče prve stopnje prav, da tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti in s tem soprispevka k nastanku škode. Obe sodišči sta verjeli tožniku, da so bila tla neposredno po čiščenju spolzka. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje z odločitvijo, da ni dobro opravila čiščenja, ker bi tožena stranka morala, preden je odprla galerijo poskrbeti za to, da bi bila tla v galeriji pobrisana, toženi stranki ni naložila nerazumne skrbnosti. Po oceni revizijskega sodišča je bila zato pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala protipravno, pravilna pa je tudi nadaljnja ugotovitev, da so s tem izpolnjeni vsi pogoji za obstoj njene odškodninske odgovornosti.

12. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo 131. člen OZ, zato je reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, ali če to odločbo razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je spremenilo odločitev sodišča druge stopnje tako, da je pritožbo zavrnilo. V skladu z načelom uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) mora tožena stranka tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v skupnem znesku 430,18 EUR (sestava odgovora 650 točk x 0,46 EUR, kar znaša 287,5 EUR, 2 % mat. stroške v znesku 5,75 EUR, takso v znesku 78,28 EUR in 20 % DDV v znesku 58,65 EUR). Ker je tožnik z revizijo uspel mu mora tožena stranka povrniti njegove stroške revizijskega postopka v skupnem znesku 986,04 EUR (stroški sodne takse za predlog za revizijo v znesku 141 EUR in revizijo v znesku 282 EUR, sestava predloga za revizijo v višini 250 točk in revizije v višini 750 točk, skupaj 460 EUR, mat. stroške v višini 9,2 EUR in DDV v višini 93,84 EUR). Pri tem je Vrhovno sodišče v skladu z določilom 41. člena sedaj veljavnega Zakona o odvetniški tarifi uporabilo prej veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Ker pa ta tarifa plačila za sestavo predloga za dopustitev revizije ni predvidevala (storitev je namreč postala aktualna šele z novelo ZPP-D), je v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT delo odvetnika ovrednotilo po 3. točki tar. št. 19, saj v njej ovrednoteno storitev po merilih iz 3. člena OT ocenjuje za podobno storitev.